Kúga (imenovana tudičrna smrt) je huda nalezljivabolezen, ki prizadene različne deletelesa. Povzroča jobakterijaYersinia pestis. Glede na prizadeti del telesa ločimo različne oblike te bolezni:
Žlezno alibubonsko kugo, pri kateri otečejobezgavke, navadno vdimljah. Pojavi se popiku okužene podganjebolhe.
Kuga je bolezen glodavcev, posebejsvizcev, vendar so zanjo dovzetne tudi drugevrste, na primerpodgane,prerijski psi,veverice, kapibare in drugi podobni večjiglodavci. Ker včlovekovi bližini živijo podgane, so zanj najpogostejši vir okužbe. Ta se navadno nanj prenese ob pikubolhe, ki je predhodno pila kri okužene živali. Za vsak izbruh bolezni med ljudmi je najprej potreben njen izbruh med podganami. Ker bolham zmanjkuje gostiteljev, ko ti umirajo za kugo, se spravijo nad ljudi.
Okužba postane očitna po dveh dneh do enem tednu. Začetni simptomi somrzlica,vročina,glavoboli in nastanek bul vdimljah. Te nastanejo zaradi okužbebezgavk, ki otečejo in postanejo vidne. Če bolezen ni zdravljena, se razširi nakrvni obtok (septična kuga) in pozneje napljuča (pljučna kuga). Leta 1894 sta bakteriologaAlexandre Yersin inShibasaburo Kitasato neodvisno drug od drugega izolirala bakterijo, ki je povzročila odgovorno zatretjo pandemijo v Hongkongu. Zaradi nejasnih izjav in nedoslednosti Shibasabura Kitasata prvenstvo priznavajo Yersinu. Yersin je opazil, da so podgane okužene ne le medpandemijo, ampak že pred njo. To so potrjevala tudi pričevanja številnih kitajskih kmetov. Ti so opazili, da množičnim poginom podgan običajno sledi izbruh kuge.
Pri septični kugi se pojavljajo notranje in podkožne krvavitve, zato se na telesu obolelega pojavijo črne lise. Od tod prihaja drugo ime za bolezen,črna smrt. To ime se pogosto pojavlja v povezavi ssrednjeveškimi epidemijami. Ob dovolj zgodnjem zdravljenju zantibiotiki, na primerstreptomicinom aligentamicinom, je smrtnost približno 15-odstotna (ZDA, 1980), brez zdravljenja pa je bolezen večinoma smrtna. Če bolnik umre, se to pogosto zgodi že prvi dan, ko se pojavijo bolezenski znaki.
Okužba s pljučno kugo se navadno prenaša kapljično.Inkubacijska doba večinoma traja od dveh do štirih dni, včasih pa so simptomi glavobola, šibkosti in izkašljevanja krvi (hemoptiza), po katerih se bolezen razlikuje o drugih bolezni dihal, prisotni že prvi dan po okužbi. Brez zdravljenja po enem do šestih dneh s 95-odstotno verjetnostjo nastopi smrt, vendar je bolezen mogoče učinkovito zdraviti z antibiotiki.
»Dr. Kljun izRima« (nemško»Doktor Schnabel von Rom«). Kljun je preprostaplinska maska, napolnjena s snovmi, ki naj bi odvračale kugo.
Prva zapisanapandemija, znana kotJustinijanova kuga, se je pojavila vKonstantinoplu leta 541. V najhujšem obdobju naj bi po besedah bizantinskega zgodovinarjaProkopija vsak dan povzročila smrt 10.000 prebivalcev mesta. Svoj smrtonosni pohod je nadaljevala po vzhodnemSredozemlju.
Sredi 14. stoletja je poEvropi kosila smrtonosna epidemija, znana kotčrna smrt. Številni zgodovinarji menijo, da je bila vzrok zanjo bubonska kuga. Po nekaterih virih je pomorila tretjino takratnega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tokevropske zgodovine. Znan je tudi izbruh po katastrofalnem velikem koroškem potresu leta 1348.
Še vedno ni potrjeno, da je bila črna smrt res kuga. Argumenti, ki temu nasprotujejo, so:
Črna smrt še vedno ni potrjena kot sev kuge.
Črna smrt je v letu 664 prepotovala 385 km v 91 dnevih, primerjano z 12–15 km na leto danes v dobi vlakov in avtomobilov.
Težave ob poskusi pojasnjiti hitrost izbruha s sklicevanjem na sev črne smrti kot izjemno redko pljučno obliko kuge – ta oblika je med najhujšim izbruhom leta 1911 vMandžuriji ubila samo 0,3 % populacije, kar je stokrat manj kot v srednjem veku.
Odvisnost od letnih časov – moderna kuga lahko preživi samo pri temperaturah med 10 in 26 stopinj Celzija in visoki vlažnosti, v srednjem veku pa je izbruhnila naNorveškem in preživela vroča in sušna poletjaetezijskega podnebja.
Zelo različne stopnje smrtnosti – najvišjo smrtnost v modernem času je bubonska kuga povzročila leta 1903 vMumbaju (ok. 3 %), v srednjem veku pa je bila smrtnost v nekaterih italijanskih mestih tudi 75-odstotna.
Cikličnost bolezni – v srednjem veku so bili nekateri ljudje odporni proti okužbi s kugo; sčasoma se je imunost prenesla na večino prebivalstva, tako da je kuga postala samo še bolezen otrok. Proti moderni kugi človeški organizem ne razvije imunosti.
Dele Evrope je kuga napadala še v 15., 16. in 17. stoletju. Ni še dokončno znano, zakaj se epidemije v Evropi od takrat naprej niso več pojavljale.
Tretja pandemija se je začela naKitajskem leta 855 in se je razširila na vse naseljene kontinente. Samo na Kitajskem in v Indiji naj bi pomorila več kot 12 milijonov ljudi.
Ta nadloga je v srca mož in žena zasejala velik strah in grozo, bratje so zapustili brate, strici nečake, sestre svoje brate in v mnogih primerih žene svoje može. Toda najhuje [...], očetje in matere so zavračali negovanje in pomoč lastnim otrokom.
doksiciklin 100 mg (odrasli) ali 2,2 mg/kg (otroci) peroralno dvakrat na dan naj bi se izkazalo kot učinkovito, vendar vse države ne izvajajo takega zdravljenja.
