| Kubomeduze | |
|---|---|
 | |
| Chironex sp. | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Cnidaria (ožigalkarji) |
| Poddeblo: | |
| Razred: | Cubozoa Werner, 1973 |
| Redovi | |
Kubomeduze (znanstveno imeCubozoa) sorazred morskihožigalkarjev, podobnihklobučnjakom, v katerega uvrščamo nekaj deset danes znanihvrst, ki živijo v toplih poltropskih in tropskih morjih. Širše so znane predvsem po nekaterih izjemno strupenih predstavnikih, med katerimi je najbolj zloglasnamorska osa, katere ožig je smrtno nevaren za kopalce.[1][2]
Meduze so v povprečju manjše od meduz klobučnjakov in, kot nakazuje ime, bolj oglate oblike. Običajno imajo lovke v štirih skupinah na vsakem vogalu ali pa samo štiri lovke v enaki razporeditvi. Tako kot pri klobučnjakihmezogleja (zdrizasto tkivo v sredici) vsebuje ameboidne celiceepidermalnega izvora. Za razliko od klobučnjakov odprtino na spodnjem delu klobuka delno zapira guba (velum), ki močno poveča silo iztisnjene vode ob utripanju klobuka; mnoge vrste so zato zelo hitri in aktivni plavalci.[1]
Na obodu klobuka imajo meduze obročživčnih celic, z zadebelitvami, ki jim pravimoropaliji. V njih so zgoščene živčne celice inčutilni organi, med katerimi izstopajo kompleksneoči zlečami inmrežnici podobno organizacijoreceptorjev, poleg njih pa tudistatociste za zaznavanje orientacije.[1] Na račun dobro razvitih oči so sposobniusmerjenega premikanja proti majhnim izvirom svetlobe, vendar ni jasno, kako procesirajo vidnedražljaje brezosrednjega živčnega sistema. Na vsaki lovki je več tisoč ožigalk z izredno močnimtoksinom, ki v hipu ubije plen. Kadar pride z njim v stik človek, izkusi tako močnobolečino, da lahko pade všok in umre zaradi utopitve, ali pa pride do zastoja srca zaradi delovanja toksinov na živčne celice.[3]
Gonade so tako kot pri klobučnjakihgastrodermalnega izvora, kubomeduze imajo ločena spola. Zrelespolne celice se sprostijo v telesno votlino in izstopijo skozi usta, dooploditve pa pride zunaj. Celoten življenjski krog je znan samo za vrstoTripedalia cystophora: ličinka -planula je prostoplavajoča, po kratkem času pa se s sprednjim delom pritrdi na podlago in spremeni vtrdoživnjaku podobnopolipno obliko, imenovanoskifistoma. Ta se pod vplivom notranjih (hormoni) in zunanjih dejavnikovpreobrazi v meduzo.[1] Poleg neposredne preobrazbe (polipi klobučnjakov namesto tega producirajo meduze z brstenjem oz.strobilacijo) so polipi posebni tudi po organizaciji živčevja.[2] Običajno zaključijo življenjski krog v manj kot enem letu.[3]
Kubomeduze je kot samostojentakson prvi prepoznalErnst Haeckel leta 1880, zaradi podobnosti pa so bili predstavniki še odLinnejevih časov uvrščeni med klobučnjake.[2] Kasneje se je uveljavilo spoznanje, da so zaradi posebnosti v telesni zgradbi polipov in drugačnega življenjskega kroga ločena skupina, zato so bile povzdignjene na raven razreda.[4]
Nekaj deset znanih vrst delimo v dvaredova, ta pa v skupno šestdružin:
