a Kot je napisano na glavi kovanca iz leta 1992[4] (Španski besedi "La Patria" sta lahko prevedeni kot »zibelka«, »kraj rojstva«ali »domovina«.) b[5] pravi "Kuba je neodvisna in suverena socialistična država [1. člen] ... naziv kubanske države je Republika Kuba [2. člen]. c Na začetkudesetletne vojne. d Med letoma 1993 in 2004 je bil poleg kubanskega pesa v uporabi šeameriški dolar, nato ga je zamenjal konvertibilni peso.
Otok je dolg približno 1200km, širok pa od 35 pa tja do 200km. Po površini pa Kuba petkrat presegaSlovenijo. Podobno, kot oblikaItalije spominja na škorenj in je oblika Slovenije podobna kokoši, spominja oblika Kube na krokodila. Je največji otok v Karibskem morju in ena najlepšihpotapljaških točk v Karibih, med njimi je najbolj znan »podvodni svet Marie la Gorda«.
Grb Kube je v oblikisrca in je razdeljen na tri dele oz. področja.
metuljčkasti jasmin
Tokororo
kraljevska palma, ki je nacionalno drevo.
La Bayamesa je kubanska himna kar v slovenščini pomeni bayamska pesem.
Na Kubi živi približno 11.394.043 ljudi. Kubo lahko poimenujemo tudi »Beli otok«saj je večina ljudi, ki živijo na Kubi belcev (ti so potomci Špancev) in jih je kar 70%, sledijo jim mulati (potomci pripadnikov bele in črne rase), črncev afriškega izvora pa je okoli 11%.
Povprečna julijska temperatura je 30 stopinj C, povprečna januarska temperatura pa okoli 21 stopinj Celzija. Podnebje na tem otoku je tropsko in na Kubi je od maja pa do oktobra deževna doba. Na vzhodni del otoka prinašajopadavinepasati, v zahodnem delu otoka pa večkrat pihajo tropski viharji oz. hurikani. V osrednjem delu države pade na leto okoli 1000-1200 milimetrov padavin. Padavine pomagajo predvsem kmetom, ki jih na Kubi ni tako malo. Njive in trajni nasadi prekrivajo kar 3,4 milijonov hektarjev površja (to je kar 31%). Najpomembnejša kultura je sladkorni trst, gojijo pa še druge kulture, kot so:krompir,koruza inriž. Zanimivo je to, da na Kubi polja še vedno obdelujejo s pomočjo volov.
Kubanci izvozijo največsladkorja, niklja,školjk,tobaka inkave, uvažajo pa predvsem hrano in naprave. Kuba ima tudi nekaj rudnega bogastva. Največ je nikljeve rude, zato je Kuba ena največjih svetovnih proizvajalk niklja in kobalta. V osrednjem delu pa je tudi nekaj nafte. Seveda pa je na Kubi razvit tudi turizem. Največja turistična središča so Havana, Varadero, Santa Lucia in Santiago de Cuba. Turisti si otok lahko ogledajo z avtom, letalom, vlakom ali ladjo. Na Kubi je kar 46.555 kilometrov cest, vendar jih je le 27% asfaltiranih. Najpomembnejša je Osrednja cesta oz. Carretera Central. Kubanci imajo tudi 4807 kilometrov železniških prog. Na Kubi je tudi veliko pristanišč. Najpomembnejša so Bahia de la Habana, Bahia de la Cardenas in Bahia Honda. Najpomembnejše je pristanišče v Havani. V njem stoji grad Morro, ki je včasih služil za obrambo pred pirati. V Havani prevladuje kolonialna arhitektura. Po njej so zgrajene nekatere cerkve, muzeji, galerije in gradovi. Zaradi slabega finančnega stanja države in večine njenih prebivalcev, večina zgradb v Havani propada.
Prvi prebivalci tega otoka, ki so se nanj naselili leta 3500 pred našim štetjem, so se imenovali Indijanci Taino. Kmalu so ti prvotni prebivalci izumrli, saj so se na otok začeli naseljevatiŠpanci. Ti so začeli gojiti sladkorni trst in tobak. Na otok so pripeljali tudi sužnje iz Afrike. Kuba se je takrat zelo počasi razvijala, saj so naselbine ob morju večkrat ropali francoski in britanski pirati. Sredi 19. stoletja, se je pojavilo močno gibanje za priključitev Kube k ZDA, saj je bogatim Kubancem grozila ukinitev suženjstva. Nato sta bila dva upora. Rešitev prvega upora je bila postopna ukinitev suženjstva, drugega pa so rešili s sporazumom. Leta1901 je Kuba postala uradno neodvisna. Približno petdeset let kasneje jeFidel Castro izvedel revolucijo pri kateri se mu je pridružilErnesto "Che" Guevara z neuspešnim napadom na vojašnico Moncada v mestuSantiago de Cuba. Začel se je revolucionarni boj s katerim naj bi strmoglavil Batistov režim. Po Batistovem padcu je bil Castro kmalu izvoljen za predsednika države. Tedaj je ameriški embargo, zaradi nestrinjanja s kubansko politiko, ustavil razvoj na Kubi in tako je Kuba začela počasi zaostajati v razvoju, za drugimi državami. Kmalu za tem se je na Kubi zgodila hudamednarodna kriza, zaradi raketnih oporišč, ki jih je imelaSovjetska zveza na tem otoku. Ko sta leta1991 razpadla Sovjetska zveza insocialistični blok vVzhodni Evropi, so bila na Kubi občutna gospodarska nihanja, ker je bil (in je še) glavni izvozni produkt Kube sladkor, ki so ga izvažali večinoma v nekdanjo ZSSR in na Kitajsko. V letu1992 je Kuba uvedla ameriški dolar, ta je sedaj ukinjen, čeprav pa je z njim možno še naprej trgovati. Nekaj zmešnjave povzročata dve validni valuti in sicerkubanski peso (CUP) terkubanski konvertibilni peso (CUC). Slednji je ekvivalent ameriškemu dolarju.
