Znanih je 39 danes živečihvrst v 17rodovih.[3][4] Delimo jih na tri podskupine: krti v ožjem pomenu besede preživijo večino časa pod zemljo, kjer kopljejo rove in lovijo podzemeljskenevretenčarje,rovkasti krti kopljejo omrežja rovov za zatočišče, prehranjujejo pa se nad tlemi vrastlinskem opadu, medtem ko sovihulji vodne živali, ki si izkopljejo le manjše suhe kamrice za zatočišče ob bregovih. Zaradi prikritega načina življenja in pri mnogih vrstah tudi odmaknjenega življenjskega prostora so večinoma slabo poznani.[1]
Krtzvezdaš ima posebej razvit smrček s prstastimi izrastki, ki vsebujejo mnogo Eimerjevih organov za tip
Najmanjši rovkasti krti so velikostirovk, največji predstavnik,ruski vihulj, pa doseže 550 g telesne mase in dolžino preko 20 cm, kar je velikostpodgane. Imajo podolgovat trup s kratkim, gostim kožuhom zemeljskih barv in glavo, ki se zaključi z dolgim, gibljivim smrčkom.[1] Na golem smrčku so skoncentrirane čutnice za tip, skoraj vse vrste imajo pod površino kože posebne obokane čutnice, imenovane Eimerjevi organi.[5] Čutilno vlogo smrčka dopolnjujejo ščetine na glavi, repu in nogah. Zunanjihuhljev krti razen nekaj izjem nimajo, oči pa so sicer prisotne, a slabo razvite in jih pri naketerih vrsta prekriva koža. Zobovje je značilno žužkojedo. Sprednje okončine, ki jih uporabljajo za kopanje, imajo v manjši ali večji meri lopatasto razširjene dlani, obrnjene navzven, z velikimi in močnimi kremplji.[1]
Vihulji so prilagojeni za plavanje, z dvoplastnim kožuhom, sploščenim repom obraščenim s plavalnimi ščetinami in plavalno kožico med prsti.[1]
↑4,04,1»Talpidae«.Wilson & Reeder's Mammal Species of the World (3. izd.). Pridobljeno 12. avgusta 2023.
↑Henry, E.C.; Catania, K.C. (2009). »Sensory System Specializations«. V Squire, Larry R. (ur.).Encyclopedia of Neuroscience. Elsevier.doi:10.1016/b978-008045046-9.00980-3.
