| Kromit | |
|---|---|
 Kromit | |
| Splošno | |
| Kategorija | IV. razred – Oksidi |
| Kemijska formula | Železov kromov oksid Fe2+Cr2O4 |
| Strunzova klasifikacija | 4.BB.05 (8.izdaja: IV/B.03-20) |
| Klasifikacija DANA | 07.02.03.03 |
| Kristalna simetrija | Heksaoktaeder 4/m3 2/m, prostorska skupina F d3m |
| Osnovna celica | a = 8,36 Å, Z = 8 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 223,84 g/mol |
| Barva | Na tankih robovih v presevani svetlobi črna do rjavkasto črna |
| Kristalni habit | Masiven do zrnat, redko tudi oktaedričen |
| Kristalni sistem | Kubični |
| Razkolnost | Brez razkolnosti, deljenje se lahko razvije po {111} |
| Lom | Školjkast |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 5,5 |
| Sijaj | Kovinski |
| Barva črte | Temno rjava |
| Prozornost | Prosojen do neprozoren |
| Gostota | 4,5 – 5,09 g/cm3, povprečno = 4,79 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Izotropen |
| Lomni količnik | n = 2,08 – 2,16 |
| Pleohroizem | Brez |
| Ultravijoličnafluorescenca | Ne fluorescira |
| Magnetizem | Šibko magneten |
| Sklici | [1][2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Leopardova ruda | Svetla kamnina s črnimi kristali kromita z vzorcem leopardovega krzna |
Kromit ježelezovkromovoksid FeCr2O4, ki spada vspinelno skupino oksidnihmineralov. Železo je lahko delno zamenjano zmagnezijem.
Z zamenjavo kroma zaluminijem nastane mineralhercinit (FeAl2O4),[5] z zamenjavo železa z magnezijem pa mineralmagneziokromit (MgCr2O4). Z mageneziokromitom[6] in hercinitom tvori kromittrdne raztopine.
Mineral kromit so odkrili leta 1797 v reki Vjazmi naUralu. Prvi ga je opisal francoskifarmacevt inkemikLouis-Nicolas Vauquelin in ga poimenoval po njegovi glavni komponenti kromu.[2]
Kromit se nahaja vperidotitu izZemljinega plašča. Pojavlja se tudi v slojevitih ultramafičnih intruzivnih kamninah[7] inmetamorfnihkamninah, na primer v nekaterihserpentinitih. Rudni skladi kromita so se razvili kot zgodnji magmatski diferenciati. Običajno ga spremljajoolivin,magnetit,serpentin inkorund. Obširen bushveldski vulkanski kompleks vJužni Afriki je veliko slojevito mafično do ultramafično vulkansko telo z nekaj sloji, ki vsebujejo 90% kromita v redki vrsti kamninekromititu.[8] Velike količine kromita vsebuje tudi vulkanski kompleks Stillwater v Montani (ZDA).[2]
Mineral kromit je edina kromovaruda, iz katere se pridobivata glavna proizvodaferokrom in kovinskikrom. Postopka za njuno proizvodnjo sta zelo različna. Za proizvodnjo ferokroma se kromitna ruda (FeCr2O4)reducira zaluminijem alisilicijem v alumotermični reakciji, za proizvodnjo čistega kroma pa se železo loči od kroma v dvostopenjskem postopku praženja in izluževanja.[9]
Kromit se zaradi visoke temperaturne obstojnosti uporablja tudi kot ognjeodporen material.[10]
Leta 2002 je bila svetovna proizvodnja kromove rude 14.600.000 ton. Najvejčji proizvajalci so biliRepublika Južna Afrika (44%),Indija (18%),Kazahstan (16%),Zimbabve (5%),Finska (4%),Iran (4%) inBrazilija (2%). Druge države so proizvedle ostalih nekaj manj kot 10% svetovne proizvodnje.[11][12]
Med manjše proizvajalce kromove rude spadaPakistan, kjer se ruda koplje v glavnem iz ultramafičnih kamnin v bazenu Muslim Bagh v Beludžistanu. Večina kromita je metalurške kakovosti s povprečno 40% vsebnostjo kromita in razmerjem Cr:Fe 2,6:1. Obsežni skladi kakovostne kromove rude so tudi vAfganistanu.
Največji porabnik kromove rude jeLjudska republika Kitajska, ki uvaža koncentrate predvsem in Južne Afrike, Pakistana in drugih držav. Koncentrate predeluje v ferokrom, ki je surovina za proizvodnjo nerjavnegajekla in drugihzlitin.
Leta 2010 je vladaOntaria (Kanada) napovedala, da namerava odpreti velika rudišča kromita Ring of Fire v severnem Ontariu.
