Krk leži na severuJadrana vKvarnerskem zalivu. Krk je drugi največji hrvaški otok po površini (405,22 km²); čeprav je dolga leta je veljal za največjega, so zadnja merjenja pokazala, da jeCres nekoliko večji (405,70 km²). Ima 189 (ali 219) km obale, kar ga uvršča na četrto mesto med jadranskimi otoki (za Pagom, Hvarom in Cresom). Leži medReškim zalivom inVelebitskim kanalom, povezanima zMalimi vrati inVinodolskim kanalom,Senjska vrata na jugovzhodu terMali Kvarnerjem na jugu, ki se preko kanalaSrednja vrata spet povezuje z Reškim zalivom.S celino je od leta 1980 povezan sKrškim mostom (bivšiTitov most). Največje mesto in upravno središče na otoku je istoimenskiKrk. Otok je s trajektom povezan sCresom inRabom. Na otoku je tudi mednarodnoLetališče Reka.
Otok Krk iz zraka
Za razliko od večine drugih otokov je dokaj pogozden (skoraj tretjina otoka). Severozahodni del je nižji, bolj rodoviten, ter razmeroma gosto naseljen. Jugovzhodni del otoka pa je višji in povečini gol. Tu je tudi najvišjivrhObzova, ki sega 569 m visoko. Severovzhodna obala je strma, malo razčlenjena in izpostavljenaburji.
Na otoku so se do danes ohranili številniglagoliški spomeniki, med katerimi sta posebej znanaStatut vrbanski iz1388 inVrbnički misal iz1642. Prebivalci so sicer že skozi stoletja uporabljali glagolico, uvedli so jo verjetno že v11. stoletju, iz tega časa izvira tudi eden najstarejših znanih zapisov v glagolici - napis na kamnu iz predromanske cerkve svete Lovre v mestu Krku. Glagolico so uporabljali vse do19. stoletja. Krk je zaradi značilnih narodnih noš, domačih obrti, ljudskih običajev, pesmi in arhaičnega čakovskega narečja privlačen zlasti za ljubitelje folklore. Te posebnosti so vidne pri vsakodnevnem stiku s prebivalstvom, zlasti pa ob raznih praznovanjih in prireditvah s karnevalskim značajem, ki se odvijajo v Krku, Punatu, Omišlju in drugih krajih.
