Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Kripton

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kemijski element, simbol Kr z vrstnim številom 36Predloga:SHORTDESC:Kemijski element, simbol Kr z vrstnim številom 36
Kripton, 36Kr
S kriptonom napolnjena cev
Kripton
IzgovarjavaIPA: [ˈkriːptɔn]
Videzbrezbarven plin, v električnem polju bledo belo zažari
Standardna atomska težaAr, std(Kr)83798(2)[1]
Kripton vperiodnem sistemu
VodikHelij
LitijBerilijBor (element)OgljikDušikKisikFluorNeon
NatrijMagnezijAluminijSilicijFosforŽveploKlorArgon
KalijKalcijSkandijTitan (element)VanadijKromManganŽelezoKobaltNikeljBakerCinkGalijGermanijArzenSelenBromKripton
RubidijStroncijItrijCirkonijNiobijMolibdenTehnecijRutenijRodijPaladijSrebroKadmijindijKositerAntimonTelurJodKsenon
CezijBarijLantanCerijPrazeodimNeodimPrometijSamarijEvropijGadolinijTerbijDisprozijHolmijErbijTulijIterbijLutecijHafnijTantalVolframRenijOsmijIridijPlatinaZlatoŽivo srebroTalijSvinecBizmutPolonijAstatRadon
FrancijRadijAktinijTorijProtaktinijUran (element)NeptunijPlutonijAmericijKirijBerkelijKalifornijAjnštajnijFermijMendelevijNobelijLavrencijRaderfordijDubnijSiborgijBorijHasijMajtnerijDarmštatijRentgenijKopernicijNihonijFlerovijMoskovijLivermorijTenesOganeson
Ar
↑
Kr
↓
Xe
brom ←kripton →rubidij
Vrstno število(Z)36
Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
Periodaperioda 4
Blok blok p
Razporeditev elektronov[Ar] 3d10 4s2 4p6
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovipri STPplin
Tališče−157,37 °C
Vrelišče−153,415 °C
Gostota(pri STP)3,749 g/L
v tekočem stanju (pri TV)2,413 g/cm3[2]
Trojna točka−157,375 °C, 73,53 kPa[3][4]
Kritična točka−63,67 °C, 5,525 MPa[4]
Talilna toplota1,64 kJ/mol
Izparilna toplota9,08 kJ/mol
Toplotna kapaciteta20,95[5] J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa)1101001 k10 k100 k
pri T (°C)−214,2−208,2−199,2−189,2−174,2−153
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0, +1, +2 rarely non-0, unk oxide
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 3,00
Ionizacijske energije
  • 1.: 1350,8 kJ/mol
  • 2.: 2350,4 kJ/mol
  • 3.: 3565 kJ/mol
Kovalentni polmer116±4 pm
Van der Waalsov polmer202 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte kriptona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna struktura​ploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za kripton
Hitrost zvoka(gas, 23 °C) 220 m·s−1
(liquid) 1120m/s
Toplotna prevodnost9,43×10−3  W/(m⋅K)
Magnetna ureditevdiamagnetik[6]
Magnetna susceptibilnost−28,8·10−6 cm3/mol(298 K)[7]
Številka CAS7439-90-9
Zgodovina
Odkritje in prva izolacijaWilliam Ramsay inMorris Travers(1898)
Najpomembnejšiizotopi kriptona
Izo­topPogos­tostRazpolovni čas(t1/2)Razpadni načinPro­dukt
78Kr0,36%9,2×1021 y[8]εε78Se
79Krsint.35 hε79Br
β+79Br
γ–
80Kr2,29%stabilen
81Kr[sled]2,3×105 letε81Br
γ–
82Kr11,59%stabilen
83Kr11,50%stabilen
84Kr56,99%stabilen
85Krsint.11 letβ−85Rb
86Kr17,28%stabilen
Kategorija Kategorija: Kripton
prikaži·pogovor·uredi·zgodovina|reference

Krípton jekemični element, ki ima vperiodnem sistemu simbolKr inatomsko število36. Ta brezbarvnižlahtni plin se v sledovih pojavlja vatmosferi, izolirati pa ga je mogoče s frakcionirano destilacijo tekočega zraka. Skupaj z drugimi redkimi plini se pogosto uporablja vfluorescentnih svetilkah. Kripton jeinerten za večino praktičnih namenov, vendar je znano, da tvori spojine sfluorjem. Kripton lahko tudi tvoriklatrat z vodo, ko se njegovi atomi ujamejo v mrežovodnih molekul.

Pomembne lastnosti

[uredi |uredi kodo]

Za kripton, zaradi svoje zelo nizke kemijske reaktivnosti tako imenovanžlahtni plin, je značilen brilijantenzelen inoranženspektralni podpis. Je eden od produktovfizijeurana. Strjen kripton je bel inkristalinski, s kubično, ploskovno središčnokristalno strukturo, ki je pogosta lastnost vseh "redkih plinov".

Uporaba

[uredi |uredi kodo]

Definicija dolžinemetra v sistemuSI je bila med letoma 1960 in 1983 vezana nasvetlobo, ki jo oddajajo vzburjeniatomi kriptona; meter je bil definiran kot 1.650.763,73 valovnih dolžin oranžno-rdečeoddajne črte, ki jo oddajajo atomi kriptona-86.

Izdelani so bili kriptonoviklatrati shidrokinonom infenolom. Kr-85 se uporablja za kemijsko analizo. Ko ga položijo v različne trdnine, se tvorijokriptonati, katerih aktivnost je občutljiva na površinskekemijske reakcije. Ta žlahtni plin se uporablja tudi pri fotografskih osvetljevalkah za visoko-hitrostnofotografiranje, vendar je njegova raba omejena z visoko ceno pridobivanja kriptona.

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. ↑Meija, Juris; in sod. (2016).»Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«.Pure and Applied Chemistry.88 (3): 265–91.doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. ↑Krypton. encyclopedia.airliquide.com
  3. ↑»Section 4, Properties of the Elements , Inorganic Compounds; Melting, boiling, triple, , critical temperatures of the elements«.CRC H,book of Chemistry , Physics (85th izd.). Boca Raton, Florida: CRC Press. 2005.
  4. 12Haynes, William M., ur. (2011).CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL:CRC Press. str. 4.121.ISBN 1439855110.
  5. ↑Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
  6. ↑Magnetic susceptibility of the elements , inorganic compounds, inLide, D. R., ur. (2005).CRC H,book of Chemistry , Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press.ISBN 0-8493-0486-5.
  7. ↑Weast, Robert (1984).CRC, H,book of Chemistry , Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110.ISBN 0-8493-0464-4.
  8. ↑Patrignani, C.; in sod. (Particle Data Group) (2016). »Review of Particle Physics«.Chinese Physics C.40 (10): 100001.Bibcode:2016ChPhC..40j0001P.doi:10.1088/1674-1137/40/10/100001. Glej str.. 768

Zunanje povezave

[uredi |uredi kodo]
Poglejte si besedokripton aliKripton v Wikislovarju, prostem slovarju.
Stub icon

Ta članek okemičnem elementu ješkrbina. Pomagajte Wikipediji in garazširite.

Mednarodno
Nacionalno
Drugo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kripton&oldid=6090420«
Kategorije:
Skrite kategorije:
[8]ページ先頭
©2009-2026 Movatter.jp