Splošno znan je kot poveljnik ladjevja, ki je v poskusu dosečiVzhodno Azijo s plutjem okrog sveta proti zahoduponovno odkril ameriško celino, obstoj katere v njegovem času Evropejcem ni bil poznan. Pod pokroviteljstvom španskih monarhov je skupno opravil štiri plovbe vNovi svet in s svojimi odpravami postavil temelje evropski kolonizaciji celine.
Kolumbovi zapiski v njegovem izvodu potopisaMarka Pola
Po lastnih zapisih je prvič šel služit na ladjo, ko je bil star 10 let. Leta 1473 je postal vajenec za trgovskega zastopnika pri vplivnih trgovskih družinah iz Genove. Leta 1479 se je poročil sFilipo Moniz Perestrelo, hčerko portugalskega plemiča genovskega rodu, tega ali naslednjega leta se jima je rodil sinDiego (ta je kasneje postalkonkvistador). Filipa naj bi nekaj let kasneje umrla (sodeč po nekaterih virih pa jo je samo zapustil) in Kolumb si je leta 1487 v Španiji našel ljubimko,Beatriz Enríquez de Arana. V teh letih je plul po vsejEvropi. Kolumb ni bil učen mož, bil pa je ambiciozen in se je sčasoma naučillatinsko,portugalsko terkastiljsko. Bral je delaPtolemaja,Plinija,Marka Pola in drugih raziskovalcev, zanimala pa ga je tudiBiblija ter prerokbe v njej.[9][10]
V Kolumbovih časih je postalaSvilna cesta, trgovska pot doVzhodne Azije, nevarna, ko se je končalo obdobje, ko soMongoli vzdrževali mir. V 1480-ih letih je z brati razvil idejo da bi dosegelIndijo s plovbo proti zahodu. Idejo je večkrat predstavil portugalskemu kraljuIvanu II., a je ta po posvetu s svetovalci zavrnil financiranje. Zato je odšel kFerdinandu Aragonskemu inIzabeli Kastiljski, ki sta kljub začetnemu nasprotovanju nazadnje popustila in zagotovila financiranje.
Kolumb je leta 1492 prečkalAtlantski ocean in 12. oktobra dosegel Ameriko pod zastavokastiljskeŠpanije. Čeprav so že okoli 500 let pred njim obaleSeverne Amerike dosegliVikingi pod vodstvomLeifa Eriksona, je bila šele Kolumbova odprava začetek obsežnejših stikov medEvropejci inameriškimi staroselci ter evropske kolonizacije »Novega sveta«. Do konca svojega življenja je priplul še trikrat med 1492 in 1502. Pri tem Kolumb ni odkritelj samega celinskega dela Amerike; tega je šele leta 1497 prvi dosegel italijanski raziskovalecGiovanni Caboto. Kolumb je na svojem prvem potovanju odkrilBahame,Kubo inHispaniolo ter na drugem večji delMalih Antilov inPortoriko. Celino je prvič dosegel šele na tretjem potovanju leta 1498, ko je za kratek čas pristal v deltiOrinoka vJužni Ameriki. Na zadnjem, četrtem potovanju (1502–1504) je v iskanju prehoda vIndijski ocean raziskal velik del obaleSrednje Amerike.
Leta 1500 je bil zaradi obtožb o tiraniji in nesposobnosti pri upravljanju odkritih ozemelj skupaj z brati aretiran ter razrešen funkcij, ki so mu pripadale po pogodbi. Nekaj tednov kasneje ga je kralj Ferdinand osvobodil, mu povrnil premoženje in financiral še zadnjo odpravo. Po Kolumbovi smrti so njegovi dediči za uveljavitev pravic sprožili vrsto sodnih postopkov proti Kastiljski kroni, ki so trajali še več desetletij in dobili skupno imepleitos colombinos ('kolumbovske tožbe').
V najširši javnosti je še vedno zasidrana ideja, da je Kolumbodkril Ameriko, v resnici pa je njegov zgodovinski pomen zapletenejši. Natančno povedano so jo odkrili predniki sedanjih staroselcev, ko so prečkali kopenski most na mestu sedanjegaBeringovega preliva in jo naselili. Niti ni bil Kolumb prvi Evropejec, ki je ugledal Ameriko, bil pa je prvi, ki je ponesel vest o odkritju nazaj do Evrope in s tem prvič vzpostavil trajen stik med prebivalci obeh vélikih kopenskih mas.[11][12] Leto 1492 velja tudi v stroki za mejnik v zgodovini ameriške celine; tako denimo izrazpredkolumbovsko označuje ljudstva in civilizacije na tem območju pred prihodom evropskih (španskih in portugalskih) osvajalcev konec 15. stoletja.
Na podlagi večine njegovih zapisov je možno sklepati, da je bil Kolumb do konca življenja prepričan, da je priplul do vzhodnih obal Azije, ne do povsem nove celine.[13] Po drugi strani je ob odkritju veletoka Orinoko v svoj dnevnik zapisal, da gre za »mogočno, dotlej neznano celino«, vendar je kasneje nenavadna ozemlja interpretiral kot »raj na zemlji«, ki je bil po mnenju takratnih teologov na koncuOrienta.[14]
Obletnico njegovega pristanka praznujejo vZdruženih državah Amerike, več državahlatinske Amerike in Španiji. Dolgo časa so se ZDA po njem imenovale Kolumbija, poimenovanje se je ohranilo do danes v imenu prestolniceWashington, D.C., kjer pomeni kratica D.C.district of Columbia in drugih geografskih imenih (npr. rekaKolumbija). Zunaj ZDA se po njem imenujeRepublika Kolumbija, ena od neodvisnih držav v Južni Ameriki.
↑Obstajajo različni podatki o kraju in datumu rojstva Krištofa Kolumba, najbolj uveljavljena pa je trditev, da je bil rojen v italijanski Genovi med25. avgustom in31. oktobrom 1451.
.jpg)
.jpg)
