Kri je pomemben člen prihomeostazi oz. notranjega ravnovesja mnogihorganizmov, pri čemer človek ni nikakršna izjema.
Snovi v krvi, kot so Na+ ioni in beljakovine v plazmi (albumini), vpivajo na vodni potencial (količina vode) krvi in s tem nagradient vodnega potenciala; s tem torej vpliva vodni potencial s temi snovmi na povratno gibanje vode iz medceličnine v kri.
Voda v krvi pomaga tudi pri regulacijitelesne temperature, saj prenaša toploto iz mest, kjer se sprošča (npr.jetra inmišice) v mesta, kjer se oddaja (npr.koža inledvice).
Za vzdrževanje vrednostipH je v krvi pomemben t. i.puferski sistem. Pri tem imajo najpomembnejšo vlogo aminokisline oz. beljakovine, ki imajo aminsko (NH2) karboksilno (COOH) funckionalno skupino. Pri tem deluje aminoskupina kotbaza, ker lahko sprejme H+ ione in je torej akceptor protonov[2], karboksilna skupina pa kotkislina, ker lahko odda H+ ione in je zato donor protonov.[2] Tako torej lahko aminoskupina prenizki pH zviša, karboskilna skupina pa ga zniža. Puferski sistem med drugim vzdržuje delovanje hemoglobina in nekaterih plazemskih beljakovin.