Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Kri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Posnetek krvi zvrstičnim elektronskim mikroskopom.

Krí je tekočetkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranihcelic in tekočemedceličnine (krvne plazme).Medicinski izrazi, ki se nanašajo na kri, se navadno začnejo shemo- alihemato- (izgrškebesede za krihaima). Pretaka se znotrajobtočilnega ali cirkulacijskega sistema požilah - arterijah, kapilarah in venah kjer prinaša v tkiva kisik ter hranilne snovi, iz le-teh pa odstranjuje ogljikov dioksid in odpadne snovi. Poganja jo mišičastorgan, imenovansrce. V telesu normalnega odraslegačloveka je približno od 5-6 litrov krvi.

Zgradba krvi

[uredi |uredi kodo]
Primerjava krvnih celic med seboj; od leve proti desni:eritrocit,trombocit inlevkocit

Človeško kri gradijo naslednje sestavine

Krvničke zjedri imenujemo tudikrvne celice, krvničke brez jeder pakrvna telesca. V tej vlogi pri nekaterihvretenčarjih nastopajo rdeče krvničke. Pri drugihživalih je lahko zgradba krvi dokaj drugačna.

Normalna saturacijska krivuljahemoglobina; krivulja se pomakne na desno v primeruacidoze, tj. večje količine raztopljenega CO2, s tem pa se sprosti več O2, prialkalozi pa je obratno

Rdeče krvničke služijo skladiščenjubarvilahemoglobina, ki omogoča vezavokisika in prenašanje le-tega v celice. Pri živalih, ki se manj gibljejo, so molekule hemoglobina razpršene prosto v krvi, saj potrebe po kisiku niso tako velike, pri aktivnejšihživalih pa bi bila ob hemoglobinu v taki obliki kri prežidka, zato bi jo srce težko poganjalo potelesu. Iz tega razloga je za nekatere organizme vključitev hemoglobina v eritrocite nujna. Hemoglobinvretenčarjev veže največ kisika, saj v 100 mL krvi nosi hemoglobin 20 mL kisika. Vsak dan prenese hemoglobin 600 litrov kisika odpljuč do različnihtkiv.

Naloge krvi

[uredi |uredi kodo]

Regulacija

[uredi |uredi kodo]

Kri je pomemben člen prihomeostazi oz. notranjega ravnovesja mnogihorganizmov, pri čemer človek ni nikakršna izjema.

Snovi v krvi, kot so Na+ ioni in beljakovine v plazmi (albumini), vpivajo na vodni potencial (količina vode) krvi in s tem nagradient vodnega potenciala; s tem torej vpliva vodni potencial s temi snovmi na povratno gibanje vode iz medceličnine v kri.

Voda v krvi pomaga tudi pri regulacijitelesne temperature, saj prenaša toploto iz mest, kjer se sprošča (npr.jetra inmišice) v mesta, kjer se oddaja (npr.koža inledvice).

Za vzdrževanje vrednostipH je v krvi pomemben t. i.puferski sistem. Pri tem imajo najpomembnejšo vlogo aminokisline oz. beljakovine, ki imajo aminsko (NH2) karboksilno (COOH) funckionalno skupino. Pri tem deluje aminoskupina kotbaza, ker lahko sprejme H+ ione in je torej akceptor protonov[2], karboksilna skupina pa kotkislina, ker lahko odda H+ ione in je zato donor protonov.[2] Tako torej lahko aminoskupina prenizki pH zviša, karboskilna skupina pa ga zniža. Puferski sistem med drugim vzdržuje delovanje hemoglobina in nekaterih plazemskih beljakovin.

Transport

[uredi |uredi kodo]

Transport je daleč najpomembnejša naloga krvi za zagotavljanja homeostaze človeškega telesa. Kri prenaša različne snovi med organi. Te so:

  • topni produkti prebave (npr. glukoza, aminokisline, vitamini in minerali), ki jih kri prenaša od čreveša v jetra in nato po celem telesu do različnih celic; za razliko od teh se maščobne kisline prenašajo od črevesa po limfi in šele nato po krvnem obtoku
  • odpadne snovi iz presnove (npr.sečnina,kreatinin inmlečna kislina), ki jih prenaša v jetra in ledvice, kjer se odstranijo
  • hormoni (adrenalin,inzulin,testosteron, itd.), ki jih kri prenaša odžleznih celic (kjer nastajajo) do ciljnih oz. tarčnih celic, kjer delujejo
  • dihalnaplina kisik in ogljikov dioksid, ki ju prenašajo eritrociti od mesta sprejemanja (O2) nastajanja oz. sprejemanja (CO2) do mesta, kjer se porabita (O2) oz. odstranita (CO2)
  • plazemske beljakovine, ki nastajajo v jetrih; vključujejo albumine,fibrinogen inglobuline
  • soli inprotitelesa

Zaščita

[uredi |uredi kodo]

Bele krvničke oz. levkociti v krvi so izrednega pomena za organizem pri obrambni vlogi, saj ščitijo pred potencialnimipatogenimimikrobi in njihovimi toksini (strupi) s specifičnim (tvorba in izločanje protiteles) in nespecifičnim (fagocitoza) imunskim odgovorom.

Krvne ploščice oz. trombociti, razne beljakovine (npr.fibrinogen) in številni krvni faktorji (npr. Ca2+) zmehanizmom strjevanja ščitijo organizem pred izgubo krvi, posredno pa tudi pred vstopompatogenih mikrobov.

Medicinski tretma krvi

[uredi |uredi kodo]

Krvni proizvodi

[uredi |uredi kodo]

Kri pridobljena od človeških darovalcev je hranjena v posebni 'krvni banki'. Kri pozna različne tipe krvi pri ljudeh, pa tudi različne kategorizacije tipov krvi obstajajo. Kri se tako deli naskupine A, B, AB in O, pa tudi poRhesusu na pozitivne in negativne.Transfuzija krvi v pomoč travmatološkim medicinskim izpostavam mora biti izvedena s kompatibilnim tipom krvi, saj nesprejetje darovalčeve krvi že tako prizadetega telesa lahko povzroči hude, celo usodne reakcije za ranjenca. Praviloma se zato pred darovanjem preveri ujemanje krvi.

Poleg same krvi, ki se vnese v žile, se z darovano krvjo lahko napravi tudi drugačne izdelke:krvna plazma, skoncentriranitrombociti, ki pomagajo pri zapiranju rane, zamrznjena ledena krvna plazma za širšo uporabo (kiroprecipitat) in posebne koagulantne koncentrate.

Vnos v žile

[uredi |uredi kodo]

Veliko vrst zdravil (odantibiotikov pa dokemoterapije) se vnese v žilo, saj ne bi z enakim učinkom bili prebavljeni ali procesirani po zaužitju skozi prebavni trakt.

Ob težki izgubi krvi se v žile vnese tekočo, posebno preparirano tekočino. Takšno snov imenujejo ekspanderplazme, gre pa za solucijo soli, fiziološke raztopine, svežo človeško plazmo, raztopljenodekstrozo aliglukozo, koloidno raztopino ali celo beljakovinske raztopine človeške plazme (snov podobna jajćnem beljaku). Ob težkih krvavitvah transfuzija ne deluje nič bolje od takšnih nadomestkov, poskrbijo pa ti nadomestki, da ranjenec ne izkrvavi oziroma izgublja kri oz. vodo, ki je nujna za osnovne metabolične funkcije telesa. Zaradi dodatne vsebnosti energije so te raztopine lahko celo bolj učinkovite od krvnih transfuzij.

Puščanje krvi

[uredi |uredi kodo]

V sodobni medicini se puščanje krvi še vedno uporablja pri nekaterih redkih boleznih, kakršna je hemakromatoza in policitemija. Puščanje krvi in predvsem uporaba pijavk (najbolj smešena priMolieru), so pa sedaj dokazano napačen medicinski poseg iz 19.stoletja, ko se je smatralo, da nekatere bolezni nastanejo zaradi prekomerne krvi, ostanka medicineHipokrata.


Opombe in sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. 12345Blood (Kri)Arhivirano 2009-10-08 naWayback Machine.. Pridobljeno 2007-08-02.(angleško)
  2. 12Po Brønstedovi ionski teoriji. (W. Schröter, K.-H. Lautenschläger, H. Bibrack, A. Schnabel. ([1990] 1993).KEMIJA, Splošni priročnik. Ljubljana:Tehniška založba Slovenije, str. 198.ISBN 86-365-0122-9)

Viri

[uredi |uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi |uredi kodo]
Poglejte si besedokri aliKri v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:Kri

Splošen opis nalog in zgradbe krviArhivirano 2007-07-14 naWayback Machine.(angleško)
Izčrpen opis zgradbe krvnih celic ter njihovega delovanjaArhivirano 2009-10-08 naWayback Machine.(angleško)

Mednarodno
Nacionalno
Drugo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kri&oldid=6577551«
Kategoriji:
Skriti kategoriji:
[8]ページ先頭
©2009-2026 Movatter.jp