Kraljevina Bolgarija (bolgarskoКралство България,latinizirano:Kralstvo Bălgarija) ali Bolgarsko cesarstvo (Царство България,Carstvo Bălgarija), imenovano tudiTretje bolgarsko carstvo (Трето Българско Царство,Treto Bălgarsko Carstvo), je bila ustavnamonarhija vjugovzhodni Evropi, ki je bila ustanovljena 5. oktobra (22. septembra) 1908, ko je bila bolgarska država povzdignjena iz kneževine v carstvo.[2]
Ferdinand Bolgarski, ustanovitelj kraljeve družine, je bil ob razglasitvi neodvisnosti okronan za carja, predvsem zaradi svojih vojaških načrtov in zaradi iskanja možnosti za združitev vseh dežel na Balkanu z etnično bolgarsko večino (zemelj, ki so bile zasežene Bolgariji in danoOsmanskemu cesarstvu vBerlinski pogodbi).
Država je bila ves čas svojega obstoja skoraj nenehno v vojni, zaradi česar je dobila vzdevekbalkanska Prusija. Bolgarija je nekaj let mobilizirala vojsko z več kot 1 milijonom ljudi iz svojega približno 5-milijonskega prebivalstva, v 1910-ih pa se je vključila v tri vojne –prvo indrugo balkansko vojno terprvo svetovno vojno. Po prvi svetovni vojni sozavezniške sile razpustile bolgarsko vojsko in ji prepovedale obstoj, vsi načrti za nacionalno združitev bolgarskih dežel pa so propadli.
Manj kot dve desetletji pozneje je Bolgarija vstopila vdrugo svetovno vojno na stranisil osi in se spet znašla na strani poraženk, dokler septembra 1944 ni prestopila na stran zaveznikov. Leta 1946 je bila monarhija ukinjena, zadnji carSimeon Sakskoburggotski je bil poslan v izgnanstvo, kraljevino pa je nadomestilaLjudska republika Bolgarija.
.svg)
.svg)
