Izračunano je, da ima kopernicij več lastnosti, ki se razlikujejo od njegovih lažjih homologov v 12. skupini,cinka,kadmija inživega srebra; zaradi relativističnih učinkov se lahko namesto s 7s veže s 6d elektroni in je morda bolj podobenžlahtnim plinom, kot jeradon, kot pa homologom 12. skupine. Izračuni kažejo, da lahko kopernicij kažeoksidacijsko stanje +4, medtem ko ga živo srebro kažesamo v eni spojini spornega obstoja, cink in kadmij pa sploh ne. Prav tako naj bi bilo težje oksidirati kopernicij iz nevtralnega stanja kot druge elemente 12. skupine in dejansko naj bi bil kopernicijnajžlahtnejša kovina v periodnem sistemu. Trden kopernicij naj bi bil vezan večinoma z disperzijskimi silami, tako kot žlahtni plini; napovedi o njegovi strukturi prepovedanega pasu so različne, od žlahtne kovine do polprevodnika ali celo izolatorja.
Grafični prikazjedrske fuzijske reakcije. Dve jedri se zlijeta v eno in oddajatanevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo.Neutron je angleška beseda za nevtron.
Najtežja[a]jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti[b] v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.[17] Iz materiala iz težjih jeder se naredi tarča, ki jo nato bombardira snop lažjih jeder. Dve jedri se lahkozdružita v eno samo, če se dovolj približata; normalno se jedra (vsa pozitivno nabita) med seboj odbijajo zaradielektrostatičnega odbijanja.Močna interakcija lahko to odbojnost premaga, vendar le na zelo kratki razdalji od jedra; jedra žarka se tako močnopospeši, da postane taka odbojnost nepomembna v primerjavi s hitrostjo jedra v snopu.[18] Samo približevanje ni dovolj, da se dve jedri zlijeta: ko se dve jedri približata, običajno ostaneta skupaj približno 10−20 sekunde in se nato ločita (ne nujno v isti sestavi kot pred reakcijo), namesto da tvorita eno jedro.[18][19] Če pride do fuzije, je začasna združitev, imenovana sestavljeno jedro,vzbujeno stanje. Da bi izgubilo energijo vzbujenja in doseglo stabilnejše stanje, se sestavljeno jedrorazcepi ali izvrže enega ali večnevtronov,[c] ki odnesejo odvečno energijo.[20][d]
Žarek prehaja skozi tarčo in doseže naslednjo komoro – separator; če novo jedro nastane, potuje skupaj s tem žarkom.[23] V separatorju se novo nastalo jedro loči od drugih nuklidov (prvotnega žarka in vseh drugih reakcijskih produktov)[e] in prenese v pregradno-površinski detektor, ki jedro ustavi. Tam je zaznana natančna lokacija prihajajočega udarca na detektor; prav tako tudi njegova energija in čas prihoda.[23] Prenos traja približno 10−6 sekunde; da jo lahko zazna, jedro med tem ne sme razpasti.[26] Jedro se ponovno zabeleži, ko se zabeleži njegovo razpadanje in izmeri lokacija, energija in čas razpada.[23]
Stabilnost jedra zagotavlja močna interakcija, vendar je njegov obseg zelo kratek; ko jedra povečamo, vpliv močne interakcije na najbolj oddaljenenukleone (protone in nevtrone) oslabi. Prav tako jedro raztrga elektrostatično odbijanje med protoni, saj ima neomejen domet.[27] Za jedra najtežjih elementov je tako teoretično napovedan[28] in doslej opazovan[29] predvsem propad z razpadnimi načini, ki jih povzroča takšna odbijanje:alfa razpad inspontana cepitev;[f] ti načini prevladujejo za jedra supertežkih elementov. Alfa razpadi so zaznani z oddajanjemalfa delcev, produkte razpada pa je enostavno določiti pred dejanskim razpadom; če takšno razpadanje ali niz zaporednih razpadov ustvari znano jedro, lahko prvotni produkt reakcije aritmetično določimo.[g] Spontana cepitev proizvaja različna jedra kot produkte, zato prvotnega nuklida ni mogoče določiti od njegovih produktov.[h]
Informacije, ki so na voljo fizikom, katerih namen je sintetizirati enega najtežjih elementov, so torej informacije, zbrane na detektorjih: lokacija, energija in čas prihoda delca na detektor ter podatki o njegovem razpadu. Fiziki analizirajo te podatke in skušajo ugotoviti ali jih je dejansko povzročil nov element in ali jih ni mogel povzročiti drugačen nuklid od tistega, katerega so iskali. Pridobljeni podatki pogosto ne zadoščajo za sklep, da je bil nov element vsekakor ustvarjen in če za opažene učinke ni druge razlage, so bile narejene napake pri interpretaciji podatkov.
Maja 2000 je GSI uspešno ponovil poskus za sintezo še enega atoma kopernicija-277.[37][38] Ta reakcija se je leta 2004 ponovila naRIKEN-u z uporabo s plinom napolnjenega odbojnega separatorja in leta 2013 so sintetizirali še tri atome in potrdili podatke o razpadu, ki jih je sporočila ekipa GSI.[39][40] To reakcijo so že poskusili leta 1971 naZdruženem inštitutu za jedrske raziskave vDubni vRusiji, da bi dosegli276Cn, vendar neuspešno.[41]
Skupna delovna skupina IUPAC/IUPAP (JWP) je ocenila trditev o odkritju kopernicija s strani skupine GSI v letih 2001[42] in 2003.[43] V obeh primerih so ugotovili, da ni dovolj dokazov za podporo njihove trditve. To je bilo v prvi vrsti povezano z nasprotujočimi si podatki o razpadu znanega nuklida raderfordija-261. Med letoma 2001 in 2005 je skupina GSI preučila reakcijo248Cm(26Mg,5n)269Hs in lahko potrdila podatke o razpadanjuhasija-269 inraderfordija-261. Ugotovljeno je bilo, da so bili obstoječi podatki o raderfordiju-261 za njegovizomer[44] zdaj imenovan raderfordij-261m.
Maja 2009 je JWP znova poročal o trditvah o odkritju elementa 112 in uradno priznal ekipo GSI kot odkritelje elementa 112.[45] Ta odločitev je temeljila na potrditvi lastnosti razpada jeder produktov, pa tudi na potrditvenih poskusih v podjetju RIKEN.[46]
Od leta 1998 so bili opravljeni tudi poskusi naZdruženem inštitutu za jedrske raziskave vDubni v Rusiji za sintezo težjega izotopa283Cn v reakciji vroče fuzije238U(48Ca,3n)283Cn; največ opaženih atomov283Cn je razpadlo s spontano cepitvijo, čeprav je bila zaznana veja alfa razpada na279Ds. Medtem ko so bili začetni poskusi namenjeni ugotovitvi nuklida z dolgim razpolovnim časom treh minut na podlagi njegovega kemičnega vedenja, je bilo ugotovljeno, da ni podoben živemu srebru, kot bi pričakovali (kopernicij je v periodnem sistemu pod živim srebrom)[46] in zdaj se zdi, da dolgoživa dejavnost morda sploh ne bi bila od283Cn, temveč od njegovega produkta zzajetjem elektrona283Rg, s krajšim 4-sekundnim razpolovnim časom, povezanim z283Cn. (Druga možnost je dodelitev metastabilnemu izomernemu stanju,283mCn.)[47] Medtem ko je s kasnejšim navzkrižnim bombardiranjem z reakcijama242Pu +48Ca in245Cm +48Ca uspelo potrditi lastnosti283Cn in njegovih staršev287Fl in291Lv, kar je imelo pomembno vlogo pri sprejemanju odkritijflerovija inlivermorija (elementa 114 in 116) s strani JWP leta 2011, je to delo nastalo po delu GSI na277Cn in prednost je bila dodeljena GSI.
Nikolaj Kopernik, ki je oblikoval heliocentrični model s planeti, ki krožijo okoli Sonca, ki je nadomestilPtolemejev prejšnji geocentrični model.
Z uporabo Mendelejeve nomenklature za neimenovane in neodkrite elemente bi moral biti koperncij poimenovaneka-živo srebro. Leta 1979 je IUPAC objavil priporočila, v skladu s katerimi naj bi se element imenovalununbij (z ustreznim simbolomUub),[48] tj. sistematično ime elementa kot začasno ime, dokler element ne bi bil odkrit (in odkritje nato potrjeno) ter določeno stalno ime. Čeprav so bila priporočila pogosto uporabljena v kemijski skupnosti na vseh ravneh, od učilnic kemije do poglobljenih učbenikov, so bila med znanstveniki s tega področja večinoma prezrta, ki so ga poimenovali "element 112" s simbolomE112,(112) ali celo preprosto112.
Po potrditvi odkritja ekipe GSI jih jeIUPAC zaprosil, naj predlagajo trajno ime za element 112.[46][49] Dne 14. julija 2009 so predlagalikopernicij s simbolom Cp, poNikolaju Koperniku "v čast izjemnemu znanstveniku, ki je spremenil naš pogled na svet".[50]
V standardnem šestmesečnem času razprave med znanstvenimi skupnostmi o imenovanju[51][52] je bilo poudarjeno, da se simbolCp prej poveže z imenomkasiopej (kasiopij), ki je zdaj znan kotLutecij (Lu) in spojino ciklopentadien.[53][54] Iz tega razloga IUPAC ni dovolil uporabe Cp kot simbola, zaradi česar je skupina GSI kot alternativo predlagala simbol Cn. 19. februarja 2010, na 537. obletnico Kopernikovega rojstva, je IUPAC uradno sprejel predlagano ime in simbol.[55]
Kopernicij nima stabilnih ali naravnih izotopov. V laboratoriju je bilo sintetiziranih več radioaktivnih izotopov, bodisi z zlivanjem dveh atomov bodisi z opazovanjem razpada težjih elementov. Poročali so o sedmih različnih izotopih z masnimi števili 277 in 281–286, poročali pa so tudi o enem nepotrjenem metastabilnem izomeru285mCn.[56] Večina teh razpada pretežno z alfa razpadom, nekateri pa sspontano cepitvijo, kopernicij-283 pa ima lahko vejo zzajetjem elektrona.[57]
Izotop kopernicij-283 je bil pomemben za potrditev odkritij elementovflerovija inlivermorija.[58]
Vsi potrjeni izotopi kopernicija so izredno nestabilni in radioaktivni; na splošno so težji izotopi stabilnejši od lažjih. Najbolj stabilni znani izotop,285Cn, ima razpolovno dobo 29 sekund;283Cn ima razpolovni čas 4 sekunde in nepotrjena285mCn in286Cn imata razpolovni čas približno 15 in 8,45 sekunde. Drugi izotopi imajo razpolovni čas krajši od ene sekunde.281Cn in284Cn imata razpolovni čas nekaj desetink sekunde, druga dva izotopa pa imata razpolovni čas malo pod eno milisekundo.[57] Predvideno je, da imata lahko težja izotopa291Cn in293Cn razpolovni dobi, daljši od nekaj desetletij, saj naj bi ležala blizu središča teoretičnegaotoka stabilnosti in bi lahko nastala vr-procesu ter da bi ju lahko zaznali vkozmičnih žarkih, čeprav bi se pojavljala v količinah približno 10−12-krat toliko kotsvinca.[59]
Najlažji izotopi kopernicija so bili sintetizirani z neposredno fuzijo med dvema lažjima jedroma in kot produkti razpada (razen277Cn, za katerega ni znano, da je produkt razpada), medtem ko je za težje izotope znano, da nastanejo le z razpadom težjih jeder. Najtežji izotop, pridobljen z neposredno fuzijo, je283Cn; tri težje izotope,284Cn,285Cn in286Cn, smo opazili le kot produkte razpada elementov z večjimi atomskimi števili.[57]
Leta 1999 so ameriški znanstveniki z univerze v Kaliforniji Berkeley objavili, da jim je uspelo sintetizirati tri atome293Og.[60] Poročali so, da so ta matična jedra zaporedoma oddala tri delce alfa, da so tvorila jedra kopernicija-281, za katera je trdila, da so bila podvržena alfa razpadu in izvržejo alfa delce z energijo razpada 10,68 MeV in razpolovno dobo 0,90 ms, vendar je bil njihov zahtevek umaknjen leta 2001.[61] Ta izotop je leta 2010 izdelala ista ekipa. Novi podatki so bili v nasprotju s prejšnjimi (izmišljenimi)[62] podatki.[63]
Izmerjenih je bilo zelo malo lastnosti kopernicija ali njegovih spojin; to je posledica izjemno omejene in drage proizvodnje[64] ter dejstva, da kopernicij (in njegovi starši) zelo hitro razpadejo. Izmerjenih je bilo nekaj edinstvenih kemijskih lastnosti in tališče, vendar lastnosti kopernicija kot kovine na splošno ostajajo neznane in večinoma so na voljo le napovedi.
kopernicij je deseti in zadnji član bloka 6d in je najtežjielement 12. skupine v periodnem sistemu, podcinkom,kadmijem inživim srebrom. Predvideva se, da se bo bistveno razlikoval od lažjih elementov iste skupine. Pričakuje se, da bodo valenčne spodlupine elementov 12. skupine in 7. periode najmočneje relativistično skrčene pri koperniciju. Zaradi tega in polne lupine je kopernicij verjetno zeložlahtna kovina. Standardni potencial redukcije +2,1 V je napovedan za par Cn2+/Cn. Kopernicijeva predvidena prva ionizacijska energija 1155 kJ/mol se skoraj ujema s žlahtnim plinomksenonom, katerega je 1170,4 kJ/mol. Tudi kovinske vezi v koperniciju bi morale biti zelo šibke, zaradi česar bi lahko postal izredno hlapen, tako kot žlahtni plini, in bi lahko bil plin pri sobni temperaturi,[65] vendar bi moral biti sposoben tvoriti kovinske vezi zbakrom,paladijem,platino,srebrom inzlatom; te vezi naj bi bile le približno 15–20 kJ/mol šibkejše od analognih vezi z živim srebrom. V nasprotju s prejšnjimi predlogi[66] ab initio izračuni z visoko stopnjo natančnosti[67] napovedujejo, da je kemija enovalenčnega kopernicija bolj podobna kemiji živega srebra kot pa žlahtnih plinov. Slednji rezultat je mogoče razložiti z močno interakcijo med spinom in tirom, ki bistveno zniža energijo pri koperniciju nezasedenega bloka 7p1/2.
Ko je kopernicij ioniziran, se lahko njegova kemija razlikuje od cinka, kadmija in živega srebra. Zaradi stabilizacije elektronskih orbital 7s in destabilizacije 6d, kar povzročajo relativistični učinki, bo verjetno imel Cn2+ elektronsko konfiguracijo [Rn] 5f14 6d8 7s2, pri čemer bo 6d orbitale uporabil pred 7s, za razliko od homologov. Dejstvo, da 6d elektroni lažje sodelujejo pri kemijski vezi, pomeni, da se lahko, ko je kopernicij ioniziran, obnaša bolj kot prehodna kovina kot njegovi lažji homologi, zlasti v možnem oksidacijskem stanju +4. V vodnih raztopinah lahko kopernicij tvori oksidacijsko stanje +2 in morda tudi +4. Dvoatomni ionHg2+ 2, ki vsebuje živo srebro v oksidacijskem stanju +1, je dobro znan, todaCn2+ 2 ion naj bi bil nestabilen ali celo ne bi obstajal. Kopernicijev(II) fluorid, CnF2, bi moral biti bolj nestabilen kot analogna živosrebrna spojina,živosrebrov(II) fluorid (HgF2), in bi lahko celo spontano razpadel v sestavne elemente. Vpolarnih topilih naj bi prednostno tvoril anioneCnF− 5 inCnF− 3 in ne analognih nevtralnih fluoridov (CnF4 oziroma CnF2), čeprav sta analogna bromidna ali jodidna iona morda bolj stabilna prihidrolizi v vodni raztopini.CnCl2− 4 inCnBr2− 4 bi morala tudi obstajati v vodni raztopini. Kljub temu novejši poskusi dvomijo o morebitnem obstoju HgF4 in nekateri izračuni dejansko kažejo, da sta HgF4 in CnF4 dejansko nevezana in dvomljiva.[68] Tvorba termodinamično stabilnih fluoridov kopernicija(II) in (IV) bi bila analogna kemiji ksenona. Pričakuje se, da bo kopernicij, analognoživosrebrovemu(II) cianidu (Hg(CN)2), tvoril stabilencianid, Cn(CN)2.[69]
Kopernicij naj bi bil gosta kovina zgostoto 14,0 g/cm3 v tekočem stanju pri 300 K; to je blizu znani gostoti živega srebra, ki znaša 13,534 g/cm3. (Trdni kopernicij pri enaki temperaturi bi moral imeti večjo gostoto 14,7 g/cm3.) To je posledica učinkov izničenja večje atomske teže kopernicija zaradi večjih medatomskih razdalj v primerjavi z živim srebrom. Nekateri izračuni so napovedovali, da je kopernicij plin pri sobni temperaturi, zaradi česar bo zaradi zaprte lupine prva plinasta kovina v periodnem sistemu[65] (druga jeflerovij, eka-svinec); razlog za to je elektronske konfiguracije kopernicija in flerovija.[70] Izračun leta 2019 se strinja s temi napovedmi o vlogi relativističnih učinkov, kar kaže, da bo kopernicij hlapna tekočina, ki jo v običajnih pogojih vežejo disperzijske sile. Njegovo tališče je ocenjeno na283±11 K in njegovo vrelišče na340±10 K, slednje je v soglasju z eksperimentalno ocenjeno vrednostjo357+112 −108. Atomski polmer kopernicija naj bi bil približno 147 pm. Zaradi relativistične stabilizacije 7s orbitale in destabilizacije 6d orbitale se predvideva, da ioni Cn+ in Cn2+ namesto elektronov v 7s oddajo 6d elektrone, kar je nasprotno od vedenja njegovih lažjih homologov.
Poleg relativističnega krčenja in vezave podlupine 7s naj bi se orbitala 6d5/2 destabilizirala tudi zaradi interakcije med spinom in tirom, zaradi česar se po velikosti, obliki in energiji obnaša podobno kot 7s. Napovedi pričakovanega prepovedanega pasu kopernicija so različne. Izračuni v letu 2007 so pričakovali, da je lahko kopernicijpolprevodnik[71] sprepovedanim pasom približno 0,2 eV[72] ter da kristalizira v heksagonalno gosto zloženikristalni strukturi. Izračuni v letih 2017 in 2018 so predlagali, da bi moral biti kopernicijžlahtna kovina pri standardnih pogojih sploskovno centrirano kubično kristalno strukturo: zato ne bi smel imeti prepovedanega pasu, kot jo ima živo srebro, čeprav naj bi gostota stanj naFermijevem nivoju bila nižja za kopernicij kot za živo srebro.[73][74] Izračuni leta 2019 so nato nakazali, da ima dejansko kopernicij velik prepovedani pas 6,4 ± 0,2 V, ki je podoben tistemu pri žlahtnem plinuradonu (7,1 V) in bi bil izolator; Na podlagi teh izračunov naj bi kopernicij vezale večinoma disperzijske sile, kot pri žlahtnih plinih. Tako kot živo srebro, radon in flerovij, ne pa kotoganeson (eka-radon), tudi kopernicij nimaelektronske afinitete.[75]
Zanimanje za kemijo kopernicija so sprožile napovedi, da bo imel največje relativistične učinke v celotni 7. periodi in 12. skupini in dejansko med vsemi stoosemnajstimi znanimi elementi. Pričakuje se, da bo kot atom kopernicij imel elektronsko konfiguracijo [Rn] 5f14 6d10 7s2, zato bi moral poAufbarjevem principu pripadati 12. skupini periodnega sistema. Kot tak se mora obnašati kot težji homologživega srebra in tvoriti močne binarne spojine zžlahtnimi kovinami, kot je zlato. Preizkusi reaktivnosti kopernicija so bili osredotočeni naadsorpcijo atomov elementa 112 na zlato površino pri različnih temperaturah, da bi izračunali adsorpcijsko entalpijo. Zaradi relativistične stabilizacije elektronov 7s kopernicij kaže lastnosti, podobne radonu. Izvedeni so bili poskusi s hkratnim tvorjenjem radioizotopov živega srebra in radona, kar je omogočilo primerjavo adsorpcijskih lastnosti.[76]
Prvi kemijski poskusi na koperniciju so bili izvedeni z reakcijo238U(48Ca,3n)283Cn. Zaznali so ga s spontano cepitvijo iskanega izotopa z razpolovno dobo 5 minut. Analiza podatkov je pokazala, da je kopernicij bolj hlapljiv kot živo srebro in da ima lastnosti žlahtnih plinov, vendar pa je zmeda glede sinteze kopernicija-283 povzročila nekaj dvoma o teh eksperimentalnih rezultatih.[76] Glede na to negotovost je med aprilom in majem 2006 na JINR skupina FLNR-PSI izvedla poskuse, ki so preskušali sintezo tega izotopa kot produkta v jedrski reakciji242Pu(48Ca,3n)287Fl. (Fuzijska reakcija242Pu +48Ca ima nekoliko večji presek kot reakcija238U +48Ca, tako da je najboljši način za izdelavo kopernicija za kemično eksperimentiranje kot produkt flerovija.)[77] V tem poskusu sta bila nedvoumno identificirana dva atoma kopernicija-283 in raziskane so bile adsorpcijske lastnosti, ki kažejo, da je kopernicij zaradi šibke vezi med kovino in kovino z zlatom bolj hlapljiv homolog živega srebra. To je skladno s splošnimi navedbami nekaterih relativističnih izračunov, da je kopernicij "bolj ali manj" homologen živemu srebru,[78] vendar je bilo leta 2019 poudarjeno, da je ta rezultat lahko preprosto posledica močnih interakcij razpršitve.
Aprila 2007 so ta poskus ponovili in pozitivno identificirali nadaljnje tri atome kopernicija-283. Potrjena je bila adsorpcijska lastnost in navedeno je bilo, da ima kopernicij adsorpcijske lastnosti v soglasju s tem, da je najtežji član 12. skupine.[76] Ti poskusi so omogočili tudi prvo eksperimentalno oceno vrelišča na 84+112 −108 °C, tako da gre lahko za plin pri običajnih pogojih.[71]
Ker se lažji elementi 12. skupine pogosto pojavljajo kothalkogenidne rude, so bili leta 2015 izvedeni poskusi, pri katerih se nanosilo atome kopernicija na površinoselena, da so tvorili kopernicijev selenid CnSe. Opazili so reakcijo atomov kopernicija s trigonalnim selenom, da nastane selenid, z ΔHadsCn(t-Se) > 48 kJ/mol, pri čemer je kinetična ovira pri tvorbi selenida nižja za kopernicij kot za živo srebro. To je bilo nepričakovano, saj se stabilnost selenidov 12. skupine zmanjšuje navzdol po skupini odZnSe doHgSe, medtem pa se povečuje navzdol 14. skupine odGeSe doPbSe.[79]
↑Vjedrski fiziki se element imenuje težek, če je njegovo atomsko število visoko;svinec (element 82) je en primer takega težkega elementa. Izraz "supertežki elementi" se običajno nanaša na elemente z atomskim številom, večjim od103 (čeprav obstajajo tudi druge opredelitve, kot na primer, večje od100[12] or112;[13] sometimes, the term is presented an equivalent to the term "transactinide", which puts an upper limit before the beginning of the hypotheticalsuperactinide series).[14] Izraz "težek izotop" (danega elementa) in "težko jedro" pomenita tisto, kar bi lahko razumeli v običajnem jeziku – izotop z veliko maso (za dani element) oziroma jedro z veliko maso.
↑Leta 2009 je skupina pri JINR pod vodstvom Oganessiana objavila rezultate svojega poskusa ustvaritihasij s simetrično136Xe + 136Xe reakcijo. V takšni reakciji niso opazili niti enega atoma, pri čemer je bila zgornja meja preseka, merilo verjetnosti jedrske reakcije, 2,5 pb.[15] Za primerjavo, reakcija, ki je privedla do odkritja hasija,208Pb + 58Fe, je imela prerez ~ 20 pb (natančneje 19+ 19 −11 pb), kot so ocenili odkritelji.[16]
↑Večja kot je energija vzbujenja, več nevtronov se izvrže. Če je energija vzbujanja nižja od energije, ki veže posamezen nevtron na preostanek jedra, se nevtroni ne izvržejo; namesto tega se jedro spojine de-ekscitira z oddajanjemžarkov gama.[20]
↑Definicija Skupne delovne skupineIUPAC-a inIUPAP-a pravi, da jekemični element mogoče prepoznati kot odkritega le, če njegovo jedro ne razpade v 10−14 sekunde. Ta vrednost je bila izbrana kot ocena, koliko časa jedro potrebuje, da pridobi svoje zunanjeelektrone in tako prikaže svoje kemijske lastnosti.[21] To število označuje tudi splošno sprejeto zgornjo mejo za razpolovno dobo sestavljenega jedra.[22]
↑Ta ločitev temelji na tem, da se nastala jedra počasneje premikajo mimo tarče kot nereagirana jedra žarka. Ločilec vsebuje električna in magnetna polja, katerih učinki na premikajoče se delce se pri določeni hitrosti izničijo.[24] Takšnemu ločevanju lahko pomaga tudi meritev časa potovanja delca in meritev energije odboja; kombinacija obeh lahko omogoči oceno mase jedra.[25]
↑Ker se masa jedra ne meri neposredno, temveč se izračuna na podlagi mase drugega jedra, se takšna meritev imenuje posredna. Možne so tudi neposredne meritve, ki pa večinoma niso na voljo za najtežja jedra.[31] O prvem neposrednem merjenju mase težkega jedra so poročali leta 2018 pri LBNL.[32] Masa je bila določena z lokacijo jedra po prenosu (lokacija pomaga določiti njegovo smer, ki je povezana z razmerjem med maso in nabojem jedra, saj je bil prenos opravljen v prisotnosti magneta).[33]
↑Spontano fisijo je odkril sovjetski fizikGeorgij Flerov,[34] glavni znanstvenik pri JINR in je bil to za ustanovo "hobi".[35] Za razliko so znanstveniki pri LBL menili, da informacije o cepitvi niso zadostne za trditev o sintezi elementa. Verjeli so, da spontana cepitev ni bila dovolj raziskana, da bi jo lahko uporabili za identifikacijo novega elementa, saj je bilo težko ugotoviti, da je jedro spojine izvrglo samo nevtrone in ne tudi nabite delce, kot so protoni ali delci alfa.[22] Tako so nove izotope raje povezali z že znanimi zaporednimi alfa razpadi.[34]
↑1,01,11,21,3Hoffman, Darleane C.; Lee, Diana M.; Pershina, Valeria (2006). »Transactinides and the future elements«. V Morss; Edelstein, Norman M.; Fuger, Jean (ur.).The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3rd izd.). Dordrecht, The Netherlands:Springer Science+Business Media.ISBN978-1-4020-3555-5.
↑Utyonkov, V. K.; Brewer, N. T.; Oganessian, Yu. Ts.; in sod. (30. januar 2018). »Neutron-deficient superheavy nuclei obtained in the240Pu+48Ca reaction«.Physical Review C.97 (14320): 1–10.Bibcode:2018PhRvC..97a4320U.doi:10.1103/PhysRevC.97.014320.
↑»Популярная библиотека химических элементов. Сиборгий (экавольфрам)« [Popular library of chemical elements. Seaborgium (eka-tungsten)].n-t.ru (v ruščini). Arhivirano izprvotnega spletišča dne 23. avgusta 2011. Pridobljeno 7. januarja 2020. Reprinted from»Экавольфрам« [Eka-tungsten].Популярная библиотека химических элементов. Серебро — Нильсборий и далее [Popular library of chemical elements. Silver through nielsbohrium and beyond] (v ruščini).Nauka. 1977.
↑Sumita, Takayuki; Morimoto, Kouji; Kaji, Daiya; Haba, Hiromitsu; Ozeki, Kazutaka; Sakai, Ryutaro; Yoneda, Akira; Yoshida, Atsushi; Hasebe, Hiroo; Katori, Kenji; Sato, Nozomi (2013). »New Result on the Production of277Cn by the208Pb +70Zn Reaction«.Journal of the Physical Society of Japan.82 (2): 024202.Bibcode:2013JPSJ...82b4202S.doi:10.7566/JPSJ.82.024202.
↑Hofmann, S.; Heinz, S.; Mann, R.; Maurer, J.; Münzenberg, G.; Antalic, S.; Barth, W.; Burkhard, H. G.; Dahl, L. (2016).Remarks on the Fission Barriers of SHN and Search for Element 120. Exotic Nuclei. str. 155–164.ISBN9789813226555.
↑Chatt, J. (1979). »Recommendations for the naming of elements of atomic numbers greater than 100«.Pure and Applied Chemistry.51 (2): 381–384.doi:10.1351/pac197951020381.
↑Mosyagin, N. S.; Isaev, T. A.; Titov, A. V. (2006). »Is E112 a relatively inert element? Benchmark relativistic correlation study of spectroscopic constants in E112H and its cation«.The Journal of Chemical Physics.124 (22): 224302.arXiv:physics/0508024.Bibcode:2006JChPh.124v4302M.doi:10.1063/1.2206189.PMID16784269.
↑Brändas, Erkki J.; Kryachko, Eugene S. (2013).Fundamental World of Quantum Chemistry. Zv. 3. Springer Science & Business Media. str. 348.ISBN9789401704489.
↑Demissie, Taye B.; Ruud, Kenneth (25. februar 2017). »Darmstadtium, roentgenium, and copernicium form strong bonds with cyanide«.International Journal of Quantum Chemistry.2017: e25393.doi:10.1002/qua.25393.
↑71,071,1Eichler, R.; Aksenov, N. V.; Belozerov, A. V.; Bozhikov, G. A.; Chepigin, V. I.; Dmitriev, S. N.; Dressler, R.; Gäggeler, H. W.; in sod. (2008). »Thermochemical and physical properties of element 112«.Angewandte Chemie.47 (17): 3262–6.doi:10.1002/anie.200705019.PMID18338360.
↑Moody, Ken (30. november 2013). »Synthesis of Superheavy Elements«. V Schädel, Matthias (ur.).The Chemistry of Superheavy Elements (2. izd.). Springer Science & Business Media. str. 24–8.ISBN9783642374661.
