Kočíja jekopenskoprevozno sredstvo za navadištirikolesno spogonomkonjske vleke,listnatimi vzmetmi (v19. stoletju eliptične vzmeti) ali z usnjenimijermeni zaobeso. Kočije so lahko lahke, okretne in hitre ali velike in udobne. Večinoma so namenjeneprevozuljudi. Voznik kočije je kočijaž.
Vozilo, ki ni opremljeno zvzmetmi, jetovorni voz.
Konjskivozovi, najdeni vkeltskih grobovih kažejo, da je bilo njihovo ohišje obešeno v okvir elastično.Rimljani so v prvih stoletjih našega štetja uporabljali vzmetene vozove za kopenski prevoz. Z zatonomantičnih civilizacij so takšni načini prevozov skoraj izginili.
Potovanje z nevzmetenim vozom po netlakovanih poteh ni bilo prijetno. Zaprte kočije so se začele uporabljati v16. stoletju. Leta1601 so vAngliji sprejeli kratkoživ zakon, ki je moškim prepovedoval uporabo kočij. V17. stoletju so izdelali vozila z boljšim vzmetenjem. V začetku18. stoletja so se začela pojavljati lažja in udobnejša prevozna sredstva z nenavadnimi imeni. Izdelovalci kočij so začeli sodelovati z rezbarji, pozlačevalci, slikarji, ličarji, steklarji in tapetniki. Tako niso nastajale le družinske kočije zaporoke inpogrebe, ampak tudi lahka in okretna vozila za vožnjo zaradi užitka in razkazovanja.
