Klávžar aligrívasti íbis (znanstveno imeGeronticus eremita) je velikaptica selivka, ki živi v pustih, polpuščavskih in skalnatihživljenjskih okoljih, velikokrat, ne pa vedno, blizu tekočih voda.
Veliki gladko črni klavžar ima razponperuti od 120 do 135cm in povprečno težo 1 do 1,5kg. Ta 70 do 80 cm dolgavrsta ima neoperjenordečo glavo in dolgi ukrivljeni rdečikljun. Gnezdi v kolonijah naklifih v skalnatih predelih jugovzhodneAnatolije, puščavahSrednjega vzhoda inAfrike. Leže 2 do 3 jajca, prehranjuje pa se zžuželkami in manjšimiživalmi.
Klavžarja je zaradi ponovnega naseljevanja vSrednjo Evropo občasno mogoče opaziti tudi v Sloveniji, npr. jeseni 2021 v Ilirski Bistrici ali pomladi 2023 v Postojni, oktobra 2023 v Dolenjem Jezeru. Domneva se, da je bil v srednjem veku naKrasu, vIstri in vDalmaciji pogosta ptica[3] in da so ga večkrat tudi upodobili, npr. leta 1490 na eni od fresk vhrastoveljski cerkvi sv. Trojice, v podružnični cerkvi vGradišču pri Divači, v grbu koprske plemiške družine Elio in na portalu graduLukovec v ObčiniLog - Dragomer.
Slovenščina ima zelo staro domače ime zanj, pred pozabo ga je okrog leta 1797 v pripisih k Scopolijevemu delu o ptičih[4] rešilŽiga Zois. Ime izhaja iz nemške besede za samotarja, puščavnika Klausner, kar je tudi v njegovem latinskem imenueremita in se nanaša na njegova odmaknjena, skalnata gnezdišča. Povezano je tudi z izpričanim zgodovinskim nemškim imenom Klausrapp (Rapp je južnonemška oblika za vrano).[5]