| Klavžar | |
|---|---|
 | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Pelecaniformes (močvirniki) |
| Družina: | Threskiornithidae (ibisi) |
| Poddružina: | |
| Rod: | |
| Vrsta: | G. eremita |
| Dvočlensko ime | |
| Geronticus eremita | |
Klávžar aligrívasti íbis (znanstveno imeGeronticus eremita) je velikaptica selivka, ki živi v pustih, polpuščavskih in skalnatihživljenjskih okoljih, velikokrat, ne pa vedno, blizu tekočih voda.
Veliki gladko črni klavžar ima razponperuti od 120 do 135cm in povprečno težo 1 do 1,5kg. Ta 70 do 80 cm dolgavrsta ima neoperjenordečo glavo in dolgi ukrivljeni rdečikljun. Gnezdi v kolonijah naklifih v skalnatih predelih jugovzhodneAnatolije, puščavahSrednjega vzhoda inAfrike. Leže 2 do 3 jajca, prehranjuje pa se zžuželkami in manjšimiživalmi.
Nekdaj je bil klavžar veliko bolj razširjen po Srednjem vzhodu,Severni Afriki in tudi na ozemljih vse doAlp, čeprav je tukaj pred 400 letiizumrl.[2] Nedavno so odkrili njegova prezimovalna območja v delihSudana,Etiopije,Eritreje in morda delihSomalije,Jemna inSaudove Arabije.
Vrsto so nekdaj zelo cenilifaraoni vstarem Egiptu, sedaj pa je uradnoskrajno ogrožena vrsta. Populacijo v divjini ocenjujejo na 420 in približno 1500 v ujetništvu (2004). Stalno ostaja le vMaroku,Turčiji inSiriji.
Klavžarja je zaradi ponovnega naseljevanja vSrednjo Evropo občasno mogoče opaziti tudi v Sloveniji, npr. jeseni 2021 v Ilirski Bistrici ali pomladi 2023 v Postojni, oktobra 2023 v Dolenjem Jezeru. Domneva se, da je bil v srednjem veku naKrasu, vIstri in vDalmaciji pogosta ptica[3] in da so ga večkrat tudi upodobili, npr. leta 1490 na eni od fresk vhrastoveljski cerkvi sv. Trojice, v podružnični cerkvi vGradišču pri Divači, v grbu koprske plemiške družine Elio in na portalu graduLukovec v ObčiniLog - Dragomer.
Slovenščina ima zelo staro domače ime zanj, pred pozabo ga je okrog leta 1797 v pripisih k Scopolijevemu delu o ptičih[4] rešilŽiga Zois. Ime izhaja iz nemške besede za samotarja, puščavnika Klausner, kar je tudi v njegovem latinskem imenueremita in se nanaša na njegova odmaknjena, skalnata gnezdišča. Povezano je tudi z izpričanim zgodovinskim nemškim imenom Klausrapp (Rapp je južnonemška oblika za vrano).[5]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
