| Kiki Kogelnik | |
|---|---|
 Kiki Kogelnik v 1960ih | |
| Rojstvo | 22. januar1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][…] |
| Smrt | 1. februar1997({{padleft:1997|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…](62 let) Dunaj[1] |
| Državljanstvo |  Avstrija |
| Izobrazba | Dunajska akademija za likovno umetnost |
| Poklic | slikarka,kiparka, grafičarka |
| Zakonci | George Schwarz (p. 1966–1997; njena smrt) |
| Otroci | 1 |
| Podpis |  |
Kiki Kogelnik,avstrijskapop art umetnica, *22. januar1935,Gradec,Avstrija, †1. februar1997,Dunaj.
Njeno delo vključuje slikarstvo, kiparstvo,grafiko, instalacijo in raziskovanje nenavadnih materialov, kot so rabljene bombe ali vinilne plošče. Velja za pomembno pop umetnico, čeprav je bila znana po tem, da se sama ni opredovala kot del pop art gibanja.[4][5][6] Živela in delala je predvsem vNew Yorku, pa tudi naDunaju in vPliberku.[7]
Kiki Kogelnik se je rodila 22. januarja 1935 vGradcu v Avstriji,[8][9] svoje otroštvo in mladostništvo pa je preživela vPliberku.[10]
Svoje umetniško izobraževanje je začela na Dunaju leta 1954 naVisoki šoli za uporabne umetnosti, naslednje leto pa se je prepisala nadunajsko Akademijo za likovno umetnost. V letih študija na Akademiji je bila Kogelnikova skupaj zArnulfom Rainerjem,Wolfgangom Holleghom,Josefom Miklom,Markusom Prachenskyjem inMarijo Lassnig že del kroga mladih avantgardnih umetnikov okrog galerije St. Stephan (od leta 1964Galerija nächst St. Stephan) pod vodstvomOtta Mauerja.[11] Po štiriletnem študiju na Akademiji je uradno začela ustvarjati kot umetnica. Prvo obsežno fazo dela Kiki Kogelnik predstavljajo abstraktne slike.[12] Sodelovala je na prvih skupinskih razstavah galerije in predstavljala abstraktna dela, na nekatera od njih je vplivalSerge Poliakoff izÉcole de Paris.[13] V letih 1958/1959 je Kogelnik dalj časa živela vParizu in se spoprijateljila z ameriškimabstraktnim ekspresionistomSamom Francisom, ki jo je leta 1961 prepričal, naj se preseli v ZDA. Ko se je leta 1961 preselila vNew York, je bila faza njenega abstraktnega slikarstva v bistvu končana.[12]
Kot šestindvajsetletnica se je Kiki Kogelnik odločila dlje časa ostati v ZDA. Prvo leto je preživela vSanta Monici v Kaliforniji, leta 1962 pa se je preselila v New York.[14] V newyorških ateljejih je povsod naletela na dela abstraktnega ekspresionizma. Razšla se je s svojim prejšnjim slogom slikanja. Pop art se je institucionaliziral kot slog, vendar še zdaleč ni bil prevladujoč koncept. Pridružila se je tesno povezani skupini umetnikov, v kateri so bili med drugimRoy Lichtenstein,Claes Oldenburg,Andy Warhol,Larry Rivers,Tom Wesselmann,Joan Mitchell,Robert Rauschenberg inJasper Johns. »Pop je postal način življenja«, Kogelnik pa je s svojimi ekstravagantnimi klobuki in oblekami postala potujočihappening.[12]
Na njeno delo so v tem času močno vplivale takratne popartovske barve in materiali, tako da je ustvarila številne živo obarvane evforične slike z vesoljsko tematiko. V nasprotju s popumetniki se je izogibala slavljenju trgovine ali vsakdanjih predmetov, čeprav je bila znana po tem, da je v ospredje postavljalaplastiko in umetno pred naravo.[15]
V zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja je Kogelnik pri ustvarjanju svojih slik začela uporabljati izrezane papirnate šablone svojih prijateljev v naravni velikosti. Leta 1965 so ti prototipni izrezi postalivinilneobešanke (»Hangings«), predstavljene na istih stojalih za oblačila, ki jih je videla po ulicah v bližini svojega studia v newyorški modni četrti.
Medtem ko je bila Kogelnik leta 1966 vLondonu, je njen newyorški studio zajel ogromen požar. Čeprav se je pred požarom ravno izselila, je njen sosed v spodnjem nadstropju, ameriški umetnikAlfred Leslie, izgubil vse svoje umetniško delo. Istega leta se je v Londonu poročila zonkologom Georgem Schwarzem, leta 1967 je rodila sina Mona in se kmalu zatem vrnila v New York.[16] Leta 1969 je Kogelnikova medpristankom Apolla 11 na Luni v Galeriji Nächst St Stephan na Dunaju ustvarilaMoonhappening, med neposrednim prenosom pa je izdelala vrstositotiskov z lunarno tematiko.
V sedemdesetih letih se je Kogelnik osredotočila na dela, ki so pozneje postala znana kot dela oženskah, zlasti na žensko vlogo, prikazano v komercialnemoglaševanju. V tem obdobju je bilo za Kogelnikino delo značilno posredno obravnavanje feminističnih vprašanj z ironijo, humorjem in hladno pop estetiko.[12] Leta 1974 se je začela občasno ukvarjati tudi skeramiko, pri čemer je kiparsko obliko uporabljala kot podaljšek slikarstva.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so Kogelnikino delo začeli polniti fragmentirani ljudje, znaki in simboli, v serijiExpansions pa je uporabila keramične module, ki so bili prikazani v povezavi z njenimi slikami.[17] Leta 1978 je posnela in režirala tudi kratek 16-milimetrski črno-beli filmCBGB, v katerem so sodelovaliJim Carroll in drugi.
V poznejših delih ječloveško telo upodobljeno v vse bolj fragmentirani in manipulirani obliki, dokler ni v devetdesetih letih prejšnjega stoletja večina njenih del upodabljala zelo abstraktne, a ekspresivne obraze. V tem času je Kogelnikova ustvarila serijo steklenih skulptur, povezanih risb in grafik, v katerih je poskušala komentirati dekorativne in komercialne teme v umetniškem ustvarjanju.
Kiki Kogelnik je umrla za rakom 1. februarja 1997 na Dunaju.[9] Pokopana je vPliberku v Avstriji.
Istega leta jemuzej Belvedere na Dunaju pripravil obsežno retrospektivo njenih del. Leta 1998 je Kogelnik posthumno prejela najvišje avstrijsko odlikovanje na področju umetnosti,avstrijski častni križ za znanost in umetnost. Pred tem je leta 1995 prejela nagrado mesta Dunaj za vizualno umetnost.
Po umetničini smrti je bila ustanovljena ameriška neprofitna organizacija Kiki Kogelnik Foundation s sedežem na Dunaju in v New Yorku. Poslanstvo fundacije je zaščititi, dokumentirati, raziskovati in ohranjati ustvarjalno zapuščino Kiki Kogelnik.
Leta 2003 je avstrijska pošta izdala znamko za 55 evrskih centov s Kogelnikino slikoPrenez Le Temps d'Aimer iz leta 1973. Kogelnikova je oblikovala tudi dve fontani, eno v Pliberku in drugo vCelovcu v Avstriji, kjer je po njej poimenovana ulica.
Leta 2015 je bila Kogelnik vključena v razstavoThe World Goes Pop, ki je potekala v galerijiTate Modern. Razstava je razkrila alternativni pogled na pop art in pokazala, da to ni bilo le ameriško gibanje, temveč mednarodno. Na mednarodni ravni se je pop art pogosto uporabljal tudi kot subverzivni jezik protesta in ne zgolj kot praznovanje zahodnegapotrošništva. Razstava je potekala od 17. septembra 2015 do 24. januarja 2016.[18]
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
