Ketonska telesa so spojine, ki se priketozi (na primer pristradanju alisladkorni bolezni) pojavljajo v povišanih koncentracijah vtelesnih tekočinah. Mednje sodijo tri vrste kemijskih spojin, ki nastajajo kot stranski produktipresnovemaščobnih kislin:aceton,acetoacetat inbeta-hidroksibutirat. Vsako nastajanje teh spojin v organizmu se imenujeketogeneza in je v majhnih količinah potrebna za organizem. Ko pa je ketogeneza prekomerna, se koncentracija ketonskih teles v organizmu poviša in nastopi ketoza. Pri zelo visokih koncentracijah ketonskih teles sepH v organizmu nevarno zniža - to stanje imenujemoketoacidoza.
Ketonska telesa se tako imenujejo, ker izvirajo iz spojin, ki so kemijsko gledanoketoni. Aceton in acetoacetat prav tako vsebujeta v strukturi ketonsko skupino, medtem ko beta-hidroksibutirat kemijsko gledano ni keton.
Ketonska telesa se sintetizirajo izacetil-CoA. Sinteza poteka zlasti vmitohondrijihjetrnih celic, kadar pride do pomanjkanjaogljikovih hidratov v telesu in organizem začne izrabljatienergijo s pomočjo razgradnje maščobnih kislin.
Tudi ketonska telesa predstavljajo vir energije. Izjeter se prenašajo pokrvi v drugatkiva, kjer se acetoacetat in beta-hidroksibutirat lahko zopet pretvorita v acetil-CoA, ki je energetski vir.Srce dobiva precejšen delež energije na račun ketonskih teles, medtem komožgani izrabljajo to energijo le v stanju stradanja oziroma kadar nimajo na voljoglukoze. Med stradanjem ima večina tkiv na razpolago druge vire energije (npr. maščobne kisline), ki jih pa možgani ne morejo izkoriščati. Po tridnevnem stradanju dobivajo možgani že 30 % celotne energije s pomočjo ketonskih teles, po 40 dneh pa je ta delež energije že 70-odstoten. Kljub možnosti izkoriščanja energije iz ketonskih teles pa možgani ne morejo delovati v popolni odsotnosti glukoze. Ketonska telesa lahko razgradijo in na ta način pridobijo energijo le mitohondriji; dolgiaksoni so preveč oddaljeni od mitohondrijev, ki so v perikarionu (telesu)nevrona, in zato potrebujejo glukozo.
Sinteza ketonskih teles se začne z dvema molekulama aktivirane ocetne kisline (acetil-CoA), ki je normalen vmesni produkt razgradnje maščobnih kislin. Najprej se tvori acetoacetil-CoA, ki nato zreagira z nadaljnjo molekulo acetil-CoA do 3-hidroks-3-metil-glutaril-CoA.
Aceton nastaja s spontanodekarboksilacijo acetoacetata:
Zatorej je koncentracija acetona zmeraj nižja od ostalih dveh skupin ketonskih teles. Aceton se pretvarja nazaj v acetil-CoA in se izloča ssečem, določen del pa tudi zizdihanim zrakom, saj ima aceton zelo visok parni tlak. Aceton je odgovoren za sladkast vonj izdihanega zraka pri bolnikih s ketozo.
Acetoacetat in beta-hidroksibutirat stakislini in v višjih koncentracijah znižata fiziološki pH organizma ter povzročata ketoacidizo. Do ketoacidoze pride pri nezdravljeni sladkorni bolezni tipa I in pri prekomernem uživanjualkohola.