Karum (akadskokārum, nabrežje, pristan, trgovska četrt, mn.kārū, izsumerskegakar, utrdba (pristanišča), valobran[1][2][3] je bilstaroveškaasirska trgovska postaja vAnatoliji,Turčija. Karumi so obstajali od okoli 25. stoletja pr. n. št. do 18. stoletja pr. n. št. Glavno središče trgovanja je bil karum Kaneš, zdajKültepe, Turčija.
Prve omembe karumov so na tablicah izEble. Na eni od njih je najstarejša celotna do zdaj odkrita pogodba. Sklenil jo je vezir Ebirum. Znana je tudi kot "Pogodba med Eblo in Ašurjem" ali "Pogodba z Abarsalom", ker se znanstveniki še vedno prerekajo ali se nanaša naAšur ali na Arbasal, katerega lokacija ni znana. V obeh primerih je drugo mesto med drugim sklenilo pogodbo o ustanovitvi karuma na ozemlju Eble (Sirija).
Sargon Veliki (Akadski), ki je verjetno kmalu zatem uničil Eblo, naj bi v mnogo poznejšemhetitskem poročilu napadel Anatolijo, da bi kaznoval Nurdagala, kralja Puruande v Anatoliji, zaradi slabega ravnanja z akadskimi in asirskimi trgovci v tamkajšnjem karumu. Napada ne omenja noben sodoben vir.
V 2. tisočletju pr. n. št. so v Anatoliji vladaliHati in poznejeHetiti. Asirski trgovci so po letu 1960 pr. n. št. začeli ob anatolskih mestih ustanavljati majhna kolonialna naselja - karume[4] in plačevali davke vladarjem mest.[5] Obstajale so tudi manjše trgovske postaje, ki so se imenovalemabartū (edninamabartum). Število karumov in mabartumov je bilo verjetno okoli 20. Najpomebnejši med njimi so biliKültepe (v starem veku Kaneš) v sodobni turški provinci Kayseri,Alişar Hüyük (v starem veku Ankuva (?)) v sodobni provinci Yozgat inBoğazköy (v starem vekuHatuša) v sodobni provinci Çorum. Alişar Hüyük je bil verjetno mabartum. Po ustanovitviHetitskega cesarstva so karumi izginili iz anatolske zgodovine.
Ker v 2. tisočletju pr. n. št.denarja še niso izumili, so asirski trgovci za trgovanje na debelo uporabljalizlato, za trgovanje na drobno pasrebro. Zlato je veljalo za osemkrat dragocenejše od srebra. Dragocenejša kovina od zlata je bilamutum, za katerega velja, da je bil novoodkritoželezo in je bil štiridesetkrat dragocenejši od srebra. Najpomembnejše anatolsko izvozno blago je bilbaker, asirski trgovci pa so v Anatoliji prodajalikositer in oblačila.[6]
Karum se imenuje zelo kakovostno nakupovalno središče v okrožju Çankaya v turški prestolniciAnkari.[7] Drugo nakupovalno središče v Ankari je v okrožju Bilkent in se imenuje Ankuva. Obe imeni spominjata na staroveške karuje v osrednji Anatoliji.