_1.jpg)
Kamen iz Palerma je eden od sedmih ohranjenih delovstele, znane kotKraljevski letopisi Starega kraljestvastarega Egipta, na kateri je seznam egipčanskih kraljev od1. dinastije (okoli 3150–2890 pr. n. št.) do prvih vladarjev5. dinastije (okoli 2392–2283 pr. n. št.) in navedeni so pomembni dogodki iz vsakega leta njihovega vladanja. Verjetno je bila izdelana v obdobju 5. dinastije.[1]Kamen iz Palerma hranijo vRegionalnem arheološkem muzeju Antonia Salinasa vPalermu, po katerem je dobil svoje ime.
V preteklosti se je ime včasih uporabljalo za vseh sedem ohranjenih fragmentovkraljevih letopisov, vključno s tistimi vKairu inLondonu. Fragmente kot celoto so včasih imenovali tudiKairski letopisni kamen,[2]Kairski kamen pa samo tiste iz Kaira.
Kraljevi letopisi so verjetno najstarejše ohranjeno zgodovinsko besedilo iz starega Egipta in ključni vir podatkov za zgodovinoStarega kraljestva.[3]
Stela, katere del jeKamen iz Palerma, je bila visoka okoli 60 cm in široka okoli 2,1 m. Izdelana je iz trdega kamna, podobnegabazaltu.
Kamen iz Palerma je nepravilne ščitaste oblike. Širok je 43,5 cm, visok 25 cm in debel 6,5 cm. Na prednji strani je šest vodoravnih pasov ali seznamov z besedilom vhieroglifih, pisanih z desne na levo. Na prvem seznamu so imena pred dinastičnih kraljevSpodnjega Egipta, prepoznavnih po rdeči kroni. Na drugem in naslednjih seznamih so deli kraljevskih letopisov faraonov od 1. do 4. dinastije in ključni dogodki iz vsakega leta njihovega vladanja, urejeni po časovnem zaporedju. Drugi seznam se začne z zadnjim letom vladavine kralja iz 1. dinastije, katerega ime se ni ohranilo. Domneva se, da je bilNarmer aliAha.[4] Na preostalem delu drugega seznama so vnosi za prvih devet let vladanja njegovega naslednika. Tudi njegovo ime na kamnu manjka, domneva pa se, da je bil ali Aha ali njegov naslednikDjer. V nadaljevanju besedila na prednji strani kamna so letopisi kraljev do 4. dinastije.
Na hrbtni strani so dogodki iz vladavin kraljev doNefereirkareja Kakaia, tretjega vladarja iz 5. dinastije.[5] Iz ohranjenih delov besedila ni razvidno, ali se letopisi nadaljujejo za naslednje dinastije. Ob imenih kraljev so zapisana tudi imena njihovih mater. Omenjeni sta na primerSemerketova mati Betrest (1. dinastija) inSnefrujeva mati Merensak I. (4. dinastija).
V kraljevih letopisih so zapisani tudi vodostaji letnih poplavNila, poplavne sezone, podrobnosti o praznovanjih, na primer seda, davkih, kipih, gradnjah in vojnah.[6]
Prvotna lokacija stele ni znana. Neznana so tudi najdišča njenih fragmentov. Za enega iz Kaira se domneva, da je bil odkrit na arheološkem najdišču vMemfisu, trije kairski fragmenti pa v Srednjem Egiptu. NajdiščeKamna iz Palerma ni znano.
Kamen iz Palerma je kupil sicilski pravnik Ferdinand Guidano leta 1859. Njegova družina ga je 19. oktobra 1877 podarila palermskemu arheološkemu muzeju, kjer je še danes.
V muzeju v Kairu je pet fragmentov kraljevih letopisov. Štiri od njih je muzej pridobil v letih 1895 do 1914, petega pa je kupil na trgu starin leta 1963. Majhen fragment letopisov je v Petriejevem muzeju londonskega univerzitetnega kolegija kot del zbirke Flindersa Petrieja. V muzeju je od leta 1914.
PomembnostKamna iz Palerma so odkrili francoski arheologi na obisku muzeja leta 1895. Prvi prevod je leta 1902 objavil Heinrich Schäfer.
Datuma nastanka kraljevih letopisov inKamna iz Palerma nista znana. Neznano je tudi to, ali je bil napisan naenkrat ali se je besedilo pripisovalo, zato ni znano niti to, ali se je pripisovanje nadaljevalo tudi po 5. dinastiji. Ena od domnev je bila, da so bili letopisi napisani kasneje, morda v20. dinastiji (747–656 pr. n. št.). Iz vsebine je povsem razvidno, da so, tudi če so bili napisani kasneje, temeljili na izvirniku izStarega kraljestva.[7]
Mogoče je celo to, da fragmenti niso deli iste stele, ampak deli več njenih kopij. To velja tudi za fragmente iz Kairskega muzeja, ker njihov izvor ni jasen.[8]
Besedilo je težko razvozlati zaradi starosti in zelo različnega stanja besedila. Če je besedilo kasnejša kopija, je mogoče tudi to, da so prepisovalci v besedilo vnesli kakšno napako.
Kamen iz Palerma in drugi fragmenti kraljevih letopisov so pomemben vir podatkov za zgodovino Starega kraljestva, zlasti zato, ker vsebujejo imena vladarjev iz prvih petih dinastij, ki drugje niso zapisana.
Seznami egipčanskih kraljevNovega kraljestva, na primerTorinski seznam kraljev (13. stoletje pr. n. št.) inAbiški seznam kraljev, napisan med vladavinoSetija I. (vladal 1294–1279 pr. n. št.), kot prvega kralja 1. dinastije omenjajoMenesa (mordaNarmerja) in ga povezujejo z združitvijo Zgornjega in Spodnjega Egipta v eno državo. Prvi seznam letopisov omenja tudi nekaj pred dinastičnih vladarjev Zgornjega in Spodnjega Egipta, se pravi iz obdobja pred združitvijo. Istovetenje teh kraljev z zgodovinskimi osebami ostaja sporno.
Antični zgodovinarManeto je imel morda na razpolago podatke, podobne popolnim kraljevskim letopisom, s katerimi je sestavil svojo kronologijo zgodnjih dinastij. NjegovaZgodovina Egipta (Aegyptiaca) je bila napisana v 3. stoletju pr. n. št. Od ohranjenih seznamov kraljev, napisanih kasneje, je njegovemu seznamu najbolj soroden Torinski seznam.[9]
