Verne se je rodil očetu Pierreu Vernu,odvetniku in njegovi ženi Sophie. V družini je bil najstarejši od petih otrok. Za njim so se rodili: brat Paul (1829) in tri sestre: Anna (1836), Mathilde (1839) in Marie (1842). Svoja najzgodnejša leta je preživel pri starših na bližnjem otoku na rekiLoari. To osamljeno okolje mu je pomagalo ojačati njegovo domišljijo in njegovo vez z mlajšim bratom Paulom. Ko mu je bilo devet let, so ju z bratom poslali vinternat nantskegaliceja.
Jules Verne
Tu je Jules študirallatinščino in to svoje znanje je kasneje uporabil v svoji kratki zgodbiPoroka gospoda Anselmeja iz Tilleulsa (Le Mariage de Monsieur Anselme des Tilleuls). Eden od njegovih učiteljev je bil mordaBrutus de Villeroi, profesor risanja in matematike v Saint Donatienu leta 1842, ki je kasneje postal znan po izdelavi prve podmornice zaVojno mornarico ZDAUSS Alligator, zgrajeno leta 1862. De Villeroi je morda navdihnil Vernea za shematično zamisel za podvodno ploviloNautilus v romanihDvajset tisoč milj pod morjem (1870) inSkrivnostni otok (1874), čeprav ni znano, da bi se moža neposredno poznala.
Ko je končal šolanje, je Verne odšel vPariz, da bi študiral za odvetnika. Okoli leta1848 je v sodelovanju zMichelom Carreom začel pisatilibrete zaoperete. Nekaj let je usmeril med gledališče in delo, vendar je nekaj potopisnih zgodb, ki jih je napisal zaMusée des Familles, razkrilo njegovo nadarjenost pripovedovanja o krasnih čudaških potovanjih in prigodah, kjer so spretno pripravljeneznanstvene inzemljepisne podrobnosti kazale veliko mero verjetnosti.
Ko je njegov oče odkril, da je pisal, namesto da bi študiral, mu je odvzel denarno pomoč. Zaradi tega se je moral začeti preživljati kot borzni mešetar, kar je sovražil, vendar je bil dokaj uspešen. V tem času je spoznalDumasa starejšega inHugoja, ki sta mu svetovala pri pisanju.
Tedaj je spoznal tudi Honorine de Viane Morel, vdovo z dvema hčerkama.10. januarja1857 se je poročil z njo. Z njeno spodbudo je nadaljeval s pisanjem in marljivo iskalzaložnika.4. avgusta1861 se jima je rodil sinMichel Jean Pierre Verne. Sin se je proti očetovim pridržkom kasneje poročil z mladoletno igralko in imel z njo dva otroka.
Tipična Hetzlova naslovnica Vernove knjige. Izdaja jeLes Aventures du Capitaine Hatteras au Pôle Nord, izpisano »Aux deux éléphants«.
Vernovo stanje se je izboljšalo, ko je srečalPierre-Julesa Hetzla, enega od najpomembnejših francoskih založnikov19. stoletja, ki je med drugim izdajal dela Hugoja,Sandove inErckmann-Chatriana. Ko sta se srečala, je imel Verne 35 in Hetzel 50 let. Vse do Hetzelove smrti sta tvorno sodelovala. Hetzel je sprejel izboljšano Vernovo pisanje, ki so ga do tedaj zavrnili vsi založniki. Zavrnili so ga predvsem zaradi tega, ker so menili, da je vse »preveč znanstveno«. S Hetzelovo pomočjo je Verne na novo napisal zgodbo in leta1863 je bila objavljena v knjigi pod naslovomPet tednov v balonu (Cinq semaines en ballon). Po Hetzelovem priporočilu je Verne v svoj roman dodal komične pripetljaje, spremenil žalostni zaključek v srečnega in preoblikoval večpolitičnih sporočil.
Verne je postal bogat in znan. Od tedaj in nato skoraj četrtstoletja ni minilo leto, da Hetzel ne bi objavil eno ali več Vernovih zgodb. Najuspešnejše so:Potovanje v sredino Zemlje (Voyage au centre de la Terre) (1864);Potovanje na Luno (De la Terre à la Lune) (1865),20.000 milj pod morjem (Vingt Mille Lieues sous les mers) (1870) inV osemdesetih dneh okrog sveta (Le tour du monde en quatre-vingt jours), ki je prvič izšla vLe Temps leta1872. Po njegovem prvem romanu so večino njegovih zgodb objavili v nadaljevanjih vMagazine d'Éducation et de Récréation, Hetzelovem dvotedniku, preden so jih objavili v knjigah. Tudi njegov mlajši bratPaul je leta1874 k zbirki kratkih zgodbDoktor Oks (Le Docteur Ox) prispeval zgodbo. Jules Verne je največkrat prevajani romanopisec na svetu. PoUnescovih statistikah so ga prevedli že v 148jezikov.
9. marca 1886 je njegov nečak Gaston uperil vanj pištolo, ko se je vračal domov. Pri prerivanju se je sprožila. Druga krogla je zadela Vernovo levo golenico. Nikoli ni popolnoma okreval. Gastona so priprli in je živel do smrti v bolnišnični ustanovi.
Jules Verne leta 1892
Po smrti Hetzela in njegove drage matere leta 1887 je Verne začel pisati dela, ki so bila temačnejša. Med njimi je bila zgodba o gospodarju gradu, ki je bil slepo zaljubljen v opernega pevca, za katerega se je izkazalo, da je lehologram in posnetek. Nekatere zgodbe so opisovale smrt. Leta 1888 se je začel ukvarjati s politiko in so ga izvolili za amienskega mestnega svetnika. To dolžnost je opravljal 15 let in se zavzemal za več izboljšav.
Leta 1905 je Verne že bolan odsladkorne bolezni umrl na svojem domu, 44 Boulevard Longueville, kjer je danes Boulevard Jules-Verne. Sin Michel je nadziral izdajo njegovih zadnjih romanovMorski vdor inSvetilnik na koncu sveta.
Leta 1863 je Verne napisal roman z naslovomPariz v 20. stoletju o mladem možu, ki je živel v svetu steklenih nebotičnikov, hitrih vlakov, avtomobilov s pogonom na plin, računal in svetovne komunikacijske mreže, vendar ni našel sreče. Roman se je tragično končal. Hetzel je menil, da bo pesimizem romana uničil Vernov bleščeč uspeh, in se je odločil počakati z izdajo dvajset let. Verne je spravil rokopis v sef, kjer ga je leta 1989 odkril njegov prapravnuk. Objavili so ga leta 1994.
Karikatura na naslovnici stripovske revijeL'Algerie iz leta1884.Ilustracija iz delaDvajset tisoč milj pod morjem.Svetilnik na koncu sveta velja za enega najboljših romanov Vernovega literarnega odra.
