Jugovzhodna Azija je geografska regija na jugovzhoduAzije, ki jo sestavljajo regije južno odKitajske, vzhodno odIndijske podceline in severozahodno od celinskeAvstralije, ki je delOceanije.[5] Jugovzhodna Azija na severu meji naVzhodno Azijo, na zahodu naJužno Azijo inBengalski zaliv, na vzhodu naOceanijo inTihi ocean, na jugu pa na Avstralijo inIndijski ocean. Poleg Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu in dveh od 26 atolov Maldivov v Južni Aziji je pomorska jugovzhodna Azija edina druga podregija Azije, ki delno leži na južni polobli. Celinska jugovzhodna Azija je v celoti na severni polobli. Edina dela jugovzhodne Azije, ki ležita na južni polobli, staVzhodni Timor in jug Indonezije.
Regija leži blizu stičišča tektonskih plošč in jo zaznamuje tako seizmična kot vulkanska aktivnost.[6] Glavna tektonska plošča jeSundska plošča, ki zajema skoraj vse države jugovzhodne Azije razenMjanmara, severneTajske, severnegaLaosa, severnegaVietnama in severnegaLuzona na Filipinih, na jugovzhodu pa sega do province Bali. Gorske verige v Mjanmaru, na Tajskem, na Malajskem polotoku in na indonezijskih otokihSumatri,Javi,Baliju,Malih Sundskih otokih inTimoru so delAlpskega pasu, Filipinsko otočje, Indonezija terVzhodni Timor pa so delPacifiškega ognjenega obroča. Oba potresno aktivna pasova se stikata v Indoneziji, zaradi česar je v regiji relativno veliko potresov in vulkanskih izbruhov, zlasti na Filipinih in v Indoneziji.[7]
Regija pokriva približno 4.500.000 km2, kar je 8% skupne površine Evrazije in 3% celotne kopenske površine Zemlje. Njeno skupno prebivalstvo je več kot 675 milijonov, kar je približno 8,5% svetovnega prebivalstva. Je tretja najbolj naseljena azijska geografska regija, takoj za Južno Azijo in Vzhodno Azijo.[8] Regija je kulturno in etnično raznolika, saj različne etnične skupine govorijo na stotine jezikov.[9] V regiji je deset držav članicZveze držav Jugovzhodne Azije (ASEAN), regionalne organizacije, ki je bila ustanovljena za gospodarsko, politično, vojaško, izobraževalno in kulturno povezovanje med njenimi članicami.[10]
Jugovzhodna Azija je ena najbolj kulturno raznolikih regij sveta. V regiji je veliko različnih jezikov in etničnih skupin. Zgodovinsko gledano so na jugovzhodno Azijo močno vplivale indijska, kitajska, muslimanska in kolonialna kultura, ki so postale osrednje sestavine kulturnih in političnih institucij v regiji. Večino sodobnih držav jugovzhodne Azije so kolonizirale evropske sile. Evropska kolonizacija je izkoriščala naravne vire in delovno silo iz osvojenih dežel ter poskušala razširiti evropske institucije v regijo.[11] Meddrugo svetovno vojno je več držav jugovzhodne Azije na kratko okupiral tudiJaponski imperij. Po drugi svetovni vojni je bila večina regije dekolonizirana. Danes jugovzhodno Azijo pretežno upravljajo neodvisne države.[12]
Regija je bila skupaj z delom Južne Azije Evropejcem do 20. stoletja dobro znana kotVzhodna Indija ali preprosto Indija. Kitajski viri so regijo imenovali Nanyang ("南洋"), kar dobesedno pomeni 'Južni ocean'. Celinski del jugovzhodne Azije so evropski geografi zaradi lege med Kitajsko in Indijsko podcelino ter kulturnih vplivov obeh sosednjih regij imenovaliIndokina. V 20. stoletju se je ta izraz bolj omejil na ozemlja nekdanjeFrancoske Indokine (Kambodža, Laos in Vietnam). Pomorski del jugovzhodne Azije je znan tudi kot Malajsko otočje, izraz pa izhaja iz evropskega koncepta malajske rase.[13]
IzrazJugovzhodna Azija je leta 1839 prvič uporabil ameriški pastor Howard Malcolm v svoji knjigiPotovanja po jugovzhodni Aziji. Malcolm je v svojo definicijo jugovzhodne Azije vključil le celinski del in izključil pomorski del.[14] Izraz so zavezniki uradno uporabljali sredi druge svetovne vojne z ustanovitvijo Poveljstva za jugovzhodno Azijo (SEAC) leta 1943.[15] SEAC je populariziral uporabo izraza jugovzhodna Azija, čeprav njena sestava ni bila določena; SEAC je na primer izključil Filipine in velik del Indonezije, vključil pa jeŠrilanko. Standardizirana oznaka se je pojavila v 70. letih 20. stoletja. Čeprav se definicije jugovzhodne Azije s kulturnega ali jezikovnega vidika lahko razlikujejo, danes najpogostejše definicije vključujejo območje, ki ga predstavljajo spodaj navedene države (suverene države in odvisna ozemlja).
Statistični oddelek Združenih narodov za Azijo temelji na priročnosti in ne na kakršni koli predpostavki glede politične ali druge pripadnosti držav ali ozemelj:[29]
Jugovzhodna Azija je geografsko razdeljena na dve podregiji in sicer na celinsko jugovzhodno Azijo (aliIndokitajski polotok) in pomorsko jugovzhodno Azijo.
Čeprav je Malajski polotok geografsko v celinski jugovzhodni Aziji, ima veliko podobnih kulturnih in ekoloških sorodnosti z okoliškimi otoki, zato jo pogosto združujejo z njimi kot del pomorske jugovzhodne Azije.[31] Geografsko se občasno za del jugovzhodne Azije prišteva tudiAndamanske in Nikobarske otoke v Indiji. Zaradi močnih kulturnih vezi s celinsko jugovzhodno Azijo se vzhodniBangladeš in severovzhodna Indija včasih štejeta za medregijski območji med Južno Azijo in Jugovzhodno Azijo.[32] Občasno se k jugovzhodni Aziji prišteva tudiHongkong. Podobno imajoBožični otok inKokosovi (Keelingovi) otoki močne kulturne vezi s pomorsko jugovzhodno Azijo in se včasih štejejo za medregijska območja med jugovzhodno Azijo in Avstralijo/Oceanijo. Ob nekaterih priložnostih seŠrilanka šteje za del jugovzhodne Azije zaradi svojih kulturnih in verskih vezi s celinsko jugovzhodno Azijo. Včasih se k pomorski jugovzhodni Aziji prištev tudi vzhodno polovico otoka Nova Gvineja, ki ni del Indonezije, znano kotPapuanska Nova Gvineja, prav tako pa tudiGuam,Severni Marianski otoki inPalau, ki so bili vsi deli Španske Vzhodne Indije z močnimi kulturnimi in jezikovnimi vezmi z regijo, natančneje s Filipini.[33]
Vzhodni Timor in vzhodna polovica Indonezije (vzhodno odWallaceove linije) veljata za geografsko povezana z Oceanijo zaradi svojih značilnih živalskih vrst. Geološko se otok Nova Gvineja in okoliški otoki štejejo za dele avstralske celine, ki sta povezani prek Sahulskega jarka. Božični otok in Kokosovi (Keelingovi) otoki so na avstralski plošči, južno od Sundskega jarka. Čeprav sta geografsko bližje pomorski jugovzhodni Aziji kot celinski Avstraliji, ti dve avstralski zunanji ozemlji geološko nista povezani z Azijo, saj nobeno od njiju dejansko ni na Sundski plošči. Geoshema Statističnega oddelka ZN, ki je orodje ZN za politično geografijo, ustvarjeno posebej za statistične namene, je obe otoški ozemlji uvrstila kot dele Oceanije v podregijo UNSDAvstralija in Nova Zelandija (Avstralazija).
Nekatere definicije jugovzhodne Azije lahko vključujejoTajvan. Tajvan je bil včasih vključen v jugovzhodno Azijo in vzhodno Azijo, vendar ni član ASEAN.[34] Podobno bi lahko argument uporabili tudi za nekatere južne dele celinske Kitajske, pa tudi za Hongkong inMakav, ki se lahko prav tako štejeta za del jugovzhodne Azije in vzhodne Azije, vendar nista člana ASEAN.
Ljudje se večinoma ukvarjajo s plantažnim poljedelstvom, kjer pridelujejo čaj, kakav, kavo, koruzo, sladkorni trst in kokosove orehe.
Tajska in Malezija sta v zadnjih dveh letih doživeli hiter razvoj industrije, posledično so se začela graditi velika moderna mesta z revnimi predmestji.
↑Klaus Kästle (10. september 2013).»Map of Southeast Asia Region«.Nations Online Project. One World – Nations Online.Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2013. Pridobljeno 10. septembra 2013.Southeast Asia is a vast subregion of Asia, roughly described as geographically situated east of the Indian subcontinent, south of China, and northwest of Australia. The region is located between the Indian Ocean and the Bay of Bengal in the west, the Philippine Sea, the South China Sea, and the Pacific Ocean in the east.
↑Zide; Baker, Norman H.; Milton E. (1966).Studies in comparative Austroasiatic linguistics. Foreign Language Study.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
↑Eliot, Joshua; Bickersteth, Jane; Ballard, Sebastian (1996).Indonesia, Malaysia & Singapore Handbook. New York City: Trade & Trade & Travel Publications.
↑Park; King, Seung-Woo; Victor T. (2013).The Historical Construction of Southeast Asian Studies: Korea and Beyond. Singapore: Institute of Southeast Asian Studies.ISBN978-981-4414-58-6.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
.svg)
