Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Jugovzhodna Azija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jugovzhodna Azija
Geopolitični zemljevid jugovzhodne Azije, vključno z zahodnoNovo Gvinejo, ki je geografsko delOceanije
Površina4.545.792 km2
Št. prebivalcevNeutral increase 675.796.065 (3.)[1][2]
Gostota naseljenosti135,6 /km2
BDP (PPP)$9,727 biljonov[3]
BDP (nominalni)$3,317 biljonov (menjalni tečaj)[4]
BDP na prebivalca$5017 (exchange rate)
HDIRast 0,723
Etnična skupinaAvtohtoni prebivalci (jugovzhodni Azijci)
Avstronezijski, avstroazijski, negritski, sino-tibetanski in tajski narodi
Vzhodni Azijci
Južni Azijci
Religiji
DemonimJugovzhodna Azija
Države
Odvisna ozemljaBožični otokBožični otok
Kokosovi otokiKokosovi (Keelingovi) otoki
IndijaAndamanski in Nikobarski otoki
Jeziki
Drugi materni jeziki
  • Afroazijski jeziki:
    arabščina (indonezijska arabščina)
  • Avstroazijski jeziki:
    • mon
    • kmerščina
    • vietnamščina
    • aslian
  • Austronezijski jeziki:
    • javanščina
    • sundanščina
    • madureščina
    • minangkabau
    • bugineščina
    • acehnese
    • batak
    • banjar
    • balijščina
    • tagaloščina
    • tetumščina
    • cebuanščina
    • ilocano
    • hiligaynon
    • varajščina
    • kapampangan
    • pangasinan
    • bikolščina
    • masbateño
    • cham
    • iban
    • bidayuh
    • dusun
    • kadazan
    • lun Bawang/Lundayeh
    • moken
  • Kreolski jeziki:
    • betawi
    • amboneščina
    • chavacano
    • tok pisin
    • kristang
  • Dravidski jeziki:
    • tamilščina
    • teluščina
    • malajščina
  • Velikoandamanski jeziki:
    • aka-jeru (sedaj Great Andamanese)
  • Indoevropski jeziki:
  • onganski jeziki:
    • onge
    • jarawa
    • sentinelese ?
  • taj-kadajski jeziki:
    • tajščina
    • laoščina
    • šan
  • Sino-tibetanski jeziki:
    • burmanščina
    • rakhine
    • karenščina
    • mandarinščina
    • kantonščina
    • min
    • hakka
  • Jeziki v Aziji – Vsi jeziki Azije
Časovni pasovi
InternetTLD.bn, .id, .kh, .la, .mm, .my, .ph, .sg, .th, .tl, .vn
Klicna kodaZone 6, 8 & 9
Največja mesta
UN M49 koda035 – South-eastern Asia
142Asia
001World

Jugovzhodna Azija je geografska regija na jugovzhoduAzije, ki jo sestavljajo regije južno odKitajske, vzhodno odIndijske podceline in severozahodno od celinskeAvstralije, ki je delOceanije.[5] Jugovzhodna Azija na severu meji naVzhodno Azijo, na zahodu naJužno Azijo inBengalski zaliv, na vzhodu naOceanijo inTihi ocean, na jugu pa na Avstralijo inIndijski ocean. Poleg Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu in dveh od 26 atolov Maldivov v Južni Aziji je pomorska jugovzhodna Azija edina druga podregija Azije, ki delno leži na južni polobli. Celinska jugovzhodna Azija je v celoti na severni polobli. Edina dela jugovzhodne Azije, ki ležita na južni polobli, staVzhodni Timor in jug Indonezije.

Regija leži blizu stičišča tektonskih plošč in jo zaznamuje tako seizmična kot vulkanska aktivnost.[6] Glavna tektonska plošča jeSundska plošča, ki zajema skoraj vse države jugovzhodne Azije razenMjanmara, severneTajske, severnegaLaosa, severnegaVietnama in severnegaLuzona na Filipinih, na jugovzhodu pa sega do province Bali. Gorske verige v Mjanmaru, na Tajskem, na Malajskem polotoku in na indonezijskih otokihSumatri,Javi,Baliju,Malih Sundskih otokih inTimoru so delAlpskega pasu, Filipinsko otočje, Indonezija terVzhodni Timor pa so delPacifiškega ognjenega obroča. Oba potresno aktivna pasova se stikata v Indoneziji, zaradi česar je v regiji relativno veliko potresov in vulkanskih izbruhov, zlasti na Filipinih in v Indoneziji.[7]

Regija pokriva približno 4.500.000 km2, kar je 8 % skupne površine Evrazije in 3 % celotne kopenske površine Zemlje. Njeno skupno prebivalstvo je več kot 675 milijonov, kar je približno 8,5 % svetovnega prebivalstva. Je tretja najbolj naseljena azijska geografska regija, takoj za Južno Azijo in Vzhodno Azijo.[8] Regija je kulturno in etnično raznolika, saj različne etnične skupine govorijo na stotine jezikov.[9] V regiji je deset držav članicZveze držav Jugovzhodne Azije (ASEAN), regionalne organizacije, ki je bila ustanovljena za gospodarsko, politično, vojaško, izobraževalno in kulturno povezovanje med njenimi članicami.[10]

Jugovzhodna Azija je ena najbolj kulturno raznolikih regij sveta. V regiji je veliko različnih jezikov in etničnih skupin. Zgodovinsko gledano so na jugovzhodno Azijo močno vplivale indijska, kitajska, muslimanska in kolonialna kultura, ki so postale osrednje sestavine kulturnih in političnih institucij v regiji. Večino sodobnih držav jugovzhodne Azije so kolonizirale evropske sile. Evropska kolonizacija je izkoriščala naravne vire in delovno silo iz osvojenih dežel ter poskušala razširiti evropske institucije v regijo.[11] Meddrugo svetovno vojno je več držav jugovzhodne Azije na kratko okupiral tudiJaponski imperij. Po drugi svetovni vojni je bila večina regije dekolonizirana. Danes jugovzhodno Azijo pretežno upravljajo neodvisne države.[12]

Definicija

[uredi |uredi kodo]

Regija je bila skupaj z delom Južne Azije Evropejcem do 20. stoletja dobro znana kotVzhodna Indija ali preprosto Indija. Kitajski viri so regijo imenovali Nanyang ("南洋"), kar dobesedno pomeni 'Južni ocean'. Celinski del jugovzhodne Azije so evropski geografi zaradi lege med Kitajsko in Indijsko podcelino ter kulturnih vplivov obeh sosednjih regij imenovaliIndokina. V 20. stoletju se je ta izraz bolj omejil na ozemlja nekdanjeFrancoske Indokine (Kambodža, Laos in Vietnam). Pomorski del jugovzhodne Azije je znan tudi kot Malajsko otočje, izraz pa izhaja iz evropskega koncepta malajske rase.[13]

IzrazJugovzhodna Azija je leta 1839 prvič uporabil ameriški pastor Howard Malcolm v svoji knjigiPotovanja po jugovzhodni Aziji. Malcolm je v svojo definicijo jugovzhodne Azije vključil le celinski del in izključil pomorski del.[14] Izraz so zavezniki uradno uporabljali sredi druge svetovne vojne z ustanovitvijo Poveljstva za jugovzhodno Azijo (SEAC) leta 1943.[15] SEAC je populariziral uporabo izraza jugovzhodna Azija, čeprav njena sestava ni bila določena; SEAC je na primer izključil Filipine in velik del Indonezije, vključil pa jeŠrilanko. Standardizirana oznaka se je pojavila v 70. letih 20. stoletja. Čeprav se definicije jugovzhodne Azije s kulturnega ali jezikovnega vidika lahko razlikujejo, danes najpogostejše definicije vključujejo območje, ki ga predstavljajo spodaj navedene države (suverene države in odvisna ozemlja).

Politične enote

[uredi |uredi kodo]
Politični zemljevid jugovzhodne Azije

Suverene države

[uredi |uredi kodo]
DržavaPovršina
(km2)
Prebivalstvo
(2020)[16]
Gostota
(km2)
HDI
(2021)[17]
Glavno mesto
Brunej5,765[18]449.002770,829Bandar Seri Begawan
Kambodža181.035[19]16.718.965920,593Phnom Penh
Indonezija1.904.569[20]273.753.1911440,728Džakarta
Laos236.800[21]7.425.057310,607Vientiane
Malezija329.847[22]33.573.8741020,803Kuala Lumpur*
Mjanmar676.578[23]53.798.084800,585Nepjido
Filipini300.000[24]114.163.7193800,710Manila
Singapur719,2[25]5.921.2318.2610,939Singapur
Tajska513.120[26]71.601.1031400,800Bangkok
Vzhodni Timor14.874[27]1.320.942890,607Dili
Vietnam331.210[28]97.468.0292940,703Hanoj

* Upravno središčePutrajaya

Statistični oddelek Združenih narodov za Azijo temelji na priročnosti in ne na kakršni koli predpostavki glede politične ali druge pripadnosti držav ali ozemelj:[29]
  Jugovzhodna Azija

Geografske delitve

[uredi |uredi kodo]

Jugovzhodna Azija je geografsko razdeljena na dve podregiji in sicer na celinsko jugovzhodno Azijo (aliIndokitajski polotok) in pomorsko jugovzhodno Azijo.

Celinska jugovzhodna Azija vključuje:

Pomorska jugovzhodna Azija vključuje:

Čeprav je Malajski polotok geografsko v celinski jugovzhodni Aziji, ima veliko podobnih kulturnih in ekoloških sorodnosti z okoliškimi otoki, zato jo pogosto združujejo z njimi kot del pomorske jugovzhodne Azije.[31] Geografsko se občasno za del jugovzhodne Azije prišteva tudiAndamanske in Nikobarske otoke v Indiji. Zaradi močnih kulturnih vezi s celinsko jugovzhodno Azijo se vzhodniBangladeš in severovzhodna Indija včasih štejeta za medregijski območji med Južno Azijo in Jugovzhodno Azijo.[32] Občasno se k jugovzhodni Aziji prišteva tudiHongkong. Podobno imajoBožični otok inKokosovi (Keelingovi) otoki močne kulturne vezi s pomorsko jugovzhodno Azijo in se včasih štejejo za medregijska območja med jugovzhodno Azijo in Avstralijo/Oceanijo. Ob nekaterih priložnostih seŠrilanka šteje za del jugovzhodne Azije zaradi svojih kulturnih in verskih vezi s celinsko jugovzhodno Azijo. Včasih se k pomorski jugovzhodni Aziji prištev tudi vzhodno polovico otoka Nova Gvineja, ki ni del Indonezije, znano kotPapuanska Nova Gvineja, prav tako pa tudiGuam,Severni Marianski otoki inPalau, ki so bili vsi deli Španske Vzhodne Indije z močnimi kulturnimi in jezikovnimi vezmi z regijo, natančneje s Filipini.[33]

Vzhodni Timor in vzhodna polovica Indonezije (vzhodno odWallaceove linije) veljata za geografsko povezana z Oceanijo zaradi svojih značilnih živalskih vrst. Geološko se otok Nova Gvineja in okoliški otoki štejejo za dele avstralske celine, ki sta povezani prek Sahulskega jarka. Božični otok in Kokosovi (Keelingovi) otoki so na avstralski plošči, južno od Sundskega jarka. Čeprav sta geografsko bližje pomorski jugovzhodni Aziji kot celinski Avstraliji, ti dve avstralski zunanji ozemlji geološko nista povezani z Azijo, saj nobeno od njiju dejansko ni na Sundski plošči. Geoshema Statističnega oddelka ZN, ki je orodje ZN za politično geografijo, ustvarjeno posebej za statistične namene, je obe otoški ozemlji uvrstila kot dele Oceanije v podregijo UNSDAvstralija in Nova Zelandija (Avstralazija).

Nekatere definicije jugovzhodne Azije lahko vključujejoTajvan. Tajvan je bil včasih vključen v jugovzhodno Azijo in vzhodno Azijo, vendar ni član ASEAN.[34] Podobno bi lahko argument uporabili tudi za nekatere južne dele celinske Kitajske, pa tudi za Hongkong inMakav, ki se lahko prav tako štejeta za del jugovzhodne Azije in vzhodne Azije, vendar nista člana ASEAN.

Location map of islands, island chains, and archipelagos in Southeast Asia
Sumatra
Sumatra
Simeulue
Simeulue
Krakatoa
Krakatoa
Bangka
Bangka
Riau Islands
Riau Islands
Enggano
Enggano
Mentawai Islands
Mentawai Islands
Nias
Nias
Borneo
Borneo
Java
Java
Madura
Madura
Sulawesi
Sulawesi
Sulu Archipelago
Sulu Archipelago
Mindanao
Mindanao
Visayan Islands
Visayan Islands
Mindoro
Mindoro
Luzon
Luzon
Catanduanes
Catanduanes
Polillo
Polillo
Babuyan
Babuyan
Batanes
Batanes
Maluku Islands
Maluku Islands
Tanimbar
Tanimbar
Barat Daya
Barat Daya
Atauro
Atauro
Rote
Rote
Timor
Timor
Savu
Savu
Flores
Flores
Komodo
Komodo
Sumba
Sumba
Sumbawa
Sumbawa
Bali
Bali
Lombok
Lombok
New Guinea
New Guinea
Islands in Southeast Asia

Gospodarstvo

[uredi |uredi kodo]

Ljudje se večinoma ukvarjajo s plantažnim poljedelstvom, kjer pridelujejo čaj, kakav, kavo, koruzo, sladkorni trst in kokosove orehe.

Tajska in Malezija sta v zadnjih dveh letih doživeli hiter razvoj industrije, posledično so se začela graditi velika moderna mesta z revnimi predmestji.

Opombe

[uredi |uredi kodo]
  1. Večino predstavljajo vietnamska ljudska religija
  1. A transcontinental country, bordered with Oceania

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. »"World Population Prospects 2022"«.population.un.org.United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
  2. »World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100«(XSLX).population.un.org ("Total Population, as of 1 July (thousands)").United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
  3. ASEAN Community in Figures (ACIF) 2013(PDF) (6th izd.). Jakarta: ASEAN. Februar 2014. str. 1.ISBN 978-602-7643-73-4. Arhivirano izprvotnega spletišča(PDF) dne 4. septembra 2015. Pridobljeno 9. maja 2015.
  4. »World Economic Outlook Database, April 2023«. International Monetary Fund.april 2022. Pridobljeno 22. avgusta 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. Klaus Kästle (10. september 2013).»Map of Southeast Asia Region«.Nations Online Project. One World – Nations Online.Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2013. Pridobljeno 10. septembra 2013.Southeast Asia is a vast subregion of Asia, roughly described as geographically situated east of the Indian subcontinent, south of China, and northwest of Australia. The region is located between the Indian Ocean and the Bay of Bengal in the west, the Philippine Sea, the South China Sea, and the Pacific Ocean in the east.
  6. Whelley, Patrick L.; Newhall, Christopher G.; Bradley, Kyle E. (2015).»The frequency of explosive volcanic eruptions in Southeast Asia«.Bulletin of Volcanology.77 (1) 1.Bibcode:2015BVol...77....1W.doi:10.1007/s00445-014-0893-8.ISSN 0258-8900.PMC 4470363.PMID 26097277.
  7. Chester, Roy (16. julij 2008).Furnace of Creation, Cradle of Destruction: A Journey to the Birthplace of Earthquakes, Volcanoes, and Tsunamis. AMACOM.ISBN 978-0-8144-0920-6.
  8. »Population of Asia (2018)«.worldometers.info (v angleščini).Arhivirano iz spletišča dne 6. januarja 2019. Pridobljeno 30. decembra 2018.
  9. Zide; Baker, Norman H.; Milton E. (1966).Studies in comparative Austroasiatic linguistics. Foreign Language Study.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  10. »ASEAN Member States - ASEAN | ONE VISION ONE IDENTITY ONE COMMUNITY«.ASEAN | ONE VISION ONE IDENTITY ONE COMMUNITY (v ameriški angleščini). Arhivirano izprvotnega spletišča dne 10. avgusta 2019. Pridobljeno 2. septembra 2025.
  11. »The economic impact of colonialism«.CEPR (v angleščini). 30. januar 2017. Pridobljeno 2. septembra 2025.
  12. Paseng, Rohayati.»Research Guides: Southeast Asia Research Guide: Imperialism, Colonialism, & Nationalism«.guides.library.manoa.hawaii.edu (v angleščini). Arhivirano izprvotnega spletišča dne 9. julija 2022. Pridobljeno 9. julija 2022.
  13. Wallace, Alfred Russel (1869).The Malay Archipelago. London: Macmillan. str. 1.
  14. Eliot, Joshua; Bickersteth, Jane; Ballard, Sebastian (1996).Indonesia, Malaysia & Singapore Handbook. New York City: Trade & Trade & Travel Publications.
  15. Park; King, Seung-Woo; Victor T. (2013).The Historical Construction of Southeast Asian Studies: Korea and Beyond. Singapore: Institute of Southeast Asian Studies.ISBN 978-981-4414-58-6.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  16. »South-Eastern Asia Population (LIVE)«. worldometers/. 6. februar 2020. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 19. avgusta 2013. Pridobljeno 6. februarja 2020.
  17. "Human Development Report 2021/2022" (PDF). United Nations Development Programme. 8 September 2022. Retrieved 28 September 2022.
  18. »East Asia/Southeast Asia :: Brunei – The World Factbook«.cia.gov. Central Intelligence Agency.Arhivirano iz spletišča dne 21. julija 2015. Pridobljeno 11. novembra 2019.
  19. »East Asia/Southeast Asia :: Cambodia – The World Factbook«.cia.gov. Central Intelligence Agency.Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2021. Pridobljeno 11. novembra 2019.
  20. »East Asia/Southeast Asia :: Indonesia – The World Factbook«.cia.gov. Central Intelligence Agency.Arhivirano iz spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 11. novembra 2019.
  21. »East Asia/Southeast Asia :: Laos – The World Factbook«.cia.gov. Central Intelligence Agency.Arhivirano iz spletišča dne 7. marca 2021. Pridobljeno 11. novembra 2019.
  22. »East Asia/Southeast Asia :: Malaysia – The World Factbook«.cia.gov. Central Intelligence Agency.Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2021. Pridobljeno 16. oktobra 2021.
  23. »East Asia/Southeast Asia :: Burma – The World Factbook«.cia.gov. Central Intelligence Agency.Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2021. Pridobljeno 11. novembra 2019.
  24. »East Asia/Southeast Asia :: Philippines – The World Factbook«.cia.gov. Central Intelligence Agency.Arhivirano iz spletišča dne 20. avgusta 2021. Pridobljeno 11. novembra 2019.
  25. »East Asia/Southeast Asia :: Singapore – The World Factbook«.cia.gov. Central Intelligence Agency.Arhivirano iz spletišča dne 20. marca 2021. Pridobljeno 11. novembra 2019.
  26. »East Asia/Southeast Asia :: Thailand – The World Factbook«.cia.gov. Central Intelligence Agency.Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2021. Pridobljeno 11. novembra 2019.
  27. »East Asia/Southeast Asia :: Timor-Leste – The World Factbook«.cia.gov. Central Intelligence Agency.Arhivirano iz spletišča dne 10. januarja 2021. Pridobljeno 11. novembra 2019.
  28. »East Asia/Southeast Asia :: Vietnam – The World Factbook«.cia.gov. Central Intelligence Agency.Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2021. Pridobljeno 11. novembra 2019.
  29. »United Nations Statistics Division - Standard Country and Area Codes Classifications (M49)«. United Nations Statistics Division. 6. maj 2015.Arhivirano iz spletišča dne 13. julija 2011. Pridobljeno 24. julija 2010.
  30. nationsonline.org, klaus kaestle-.»Singapore - A Country Profile - Nations Online Project«.www.nationsonline.org (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. septembra 2022.
  31. »Southeast Asia | Map, Islands, Countries, Culture, & Facts«.Encyclopedia Britannica (v angleščini). Arhivirano izprvotnega spletišča dne 24. aprila 2021. Pridobljeno 2. septembra 2025.
  32. Baruah, Sanjib (2005).Durable Disorder: Understanding the Politics of Northeast India. Oxford University Press.
  33. Inoue, Yukiko (2005).Teaching with Educational Technology in the 21st Century: The Case of the Asia-Pacific Region: The Case of the Asia-Pacific Region. Idea Group Inc (IGI). str. 5.ISBN 978-1-59140-725-6.Arhivirano iz spletišča dne 29. julija 2020. Pridobljeno 15. maja 2018.
  34. »A Nation Reborn? Taiwan's Belated Recognition of Its Southeast Asian Heritage«.thediplomat.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 1. julija 2022.
Regije sveta
Mednarodno
Nacionalno
Drugo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jugovzhodna_Azija&oldid=6538841«
Kategoriji:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp