6. januarja 1929 je kraljAleksander I. Karađorđevič razveljavilVidovdansko ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general Živković, je bila odgovorna neposredno kralju. Značilnostišestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana vKraljevino Jugoslavijo. Z notranjepolitično reformo je bila razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanihbanovina:
Beograd je imel skupaj s primestjema Zemuno inPančevim status samostojne administrativne enote.
Septembra 1931 je kralj izdal novo (»oktroirano« ali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) ustavo, s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina zKarađorđevići kot vladarsko družino.
9. oktobra 1934 so pripadnikiustaškega gibanja, ki ga je podpiralafašističnaItalija, na državniškem obisku vMarseillu izvedli atentat na kralja Aleksandra. Ker prestolonaslednikPeter II. še ni bil polnoleten, ga je nadomeščal njegov stricPavel Karađorđević.
Decembra 1938 so bile volitve, na katerih jeDragiša Cvetković postal predsednik vlade, podpredsednik paVladimir Maček (HSS). 26. avgusta 1939 sta podpisala sporazum, po katerem sta bili savska in primorska banovina združeni v velikobanovino Hrvaško.
.svg)
.svg)
.svg)
.svg)
