| Jovan Hadži | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 22. november1884({{padleft:1884|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][3] Temišvar |
| Smrt | 11. december1972({{padleft:1972|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][3](88 let) Ljubljana |
| Področja | razvojna biologija,sistematika |
| Poznan po | Sistem Jovana Hadžija
|
Jovan Hadži (srbskoЈован Хаџи),slovenskizoologsrbskega rodu, *22. november1884,Temišvar,Romunija, †11. december1972,Ljubljana.
V začetku 20. stoletja je deloval vZagrebu, od leta 1920 pa je živel v Ljubljani in tam vodilkatedro ter inštitut zazoologijo na novoustanovljeniUniverzi v Ljubljani (od 1921 kot redni profesor) do upokojitve leta 1957. V letih 1951 do 1972 je vodil Inštitut za biologijoSAZU, ki so ga kasneje po njem preimenovali vBiološki inštitut Jovana Hadžija. Od ustanovitve 1938 je bil redni član SAZU ter dolgoletni vodja njenega razreda za naravoslovne vede.
Posvečal se je predvsem favnistiki jam in visokogorja ter na tem področju opisal več kot sto novihvrst inrodov. Njegovo najbolj znano delo jesistem klasifikaciježivali.Kraljestvo živali je razdelil na šestdebel:Protozoa (praživali),Parazoa (spužve),Ameria (nečlenarji),Polymeria (mnogočlenarji),Oligomeria (maločlenarji) inChordata (strunarji), ta pa nadalje napoddebla terrazrede. Njegov sistem je poenostavitev naravnega stanja, ki ne podaja naravnih skupin (kladov), temveč združuje skupine na osnovi podobnosti v telesni zgradbi.[4] Danes se zato ne uporablja, čeprav se je dolga leta poučeval na slovenskih šolah. V tujini je bil znan predvsem po izvirnih teorijah oevoluciji različnih živalskih skupin, denimoožigalkarjev izvrtinčarjev (t. i. turbelarijska teorija). Predpostavil je, da so se ožigalkarji razvili iz večjedrnihmigetalkarjev, v katerih so sejedra ločila zmembranami. Tudi ta teorija je poudarjala podobnosti v zgradbi na račun drugih pomembnih znakov, zato med zoologi ni bila nikoli splošno sprejeta.[5]
Aktiven je bil tudi na drugih področjih naravoslovja. Ob ustanovitviFilozofske fakultete leta 1919, znotraj katere sta pričela delovati zoološki in botanični inštitut, je pričel sistematično zbirati biološko literaturo. Ta zbirka je postala osnova za vzpostavitev biološke knjižnice (danes delOddelka za biologijo inNacionalnega inštituta za biologijo).[6] Od leta 1927 do konca2. svetovne vojne je bil predsednikDruštva za raziskovanje jam Ljubljana.[7] V letih 1935/36 je bil drugi predsednikPrirodoslovnega društva Slovenije, katerega častni član je postal 1954. Bil je tudi dopisni član JAZU v Zagrebu (1920), srbske akademije (SANU) v Beogradu (1936) in Češkoslovaške akademije v Pragi (1970).
Leta 1956 je prejelPrešernovo nagrado za razpravi »Morfološki značaj pnevmatofora pri sifonoforah« in »Nadaljnja raziskovanja o ishiropsalidih (opiliones)«, 1963 Kidričevo nagrado, jugoslovansko nagrado Avnoj-a 1966 in Levstikovo nagrado 1970. Leta 1969 je postal častni doktor Univerze v Ljubljani.[8]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
