| Joseph Murray | |
|---|---|
| Rojstvo | Joseph Edward Murray 1. april1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…] Milford[d] |
| Smrt | 26. november2012({{padleft:2012|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2][…](93 let) Boston[4] |
| Bivališče | Wellesley,Massachusetts, ZDA |
| Narodnost | Američan |
| Področja | plastična kirurgija,rekonstrukcijska kirurgija,transplantacija |
| Alma mater | College of the Holy Cross,Univerza Harvard |
| Poznan po | prva uspešna presaditev ledvic |
| Pomembne nagrade |  Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (1990) |
Joseph Edward Murray,ameriškiplastični kirurg inakademik,nobelovec, *1. april1919,Milford,Massachusetts,Združene države Amerike, †26. november2012,Boston.
Znan je kot kirurg, ki je opravil prvo uspešnopresaditevledvice, 23. decembra 1954 med dvojčkoma Ronaldom in Richardom Herrickom. Za odkritja na področju presajanjaorganov incelic za zdravljenje bolezni je leta 1990 z zdravnikomE. Donnallom Thomasom prejelNobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.[5]
Rodil se je v mestecu Milford v Massachusettsu očetu sodniku in materi učiteljici. V srednji šoli se je ukvarjal s športom, hkrati pa se je navdušil nadnaravoslovjem, vendar je bil razpon njegovih zanimanj širok, tako da je po srednji šoli vpisal študijfilozofije inanglistike na katoliškem kolidžuHoly Cross vWorcestru in ga zaključil leta 1940 z diplomo izhumanistike. Šele po tem se je posvetil študijumedicine naHarvardu. V tem času je spoznal svojo bodočo ženo Virginio »Bobby« Link, s katero je imel šest otrok.
Po krajšem pripravniškem obdobju v bolnišnici Petra Benta Brighama je bil vpoklican in poslan kot vojaški zdravnik v splošno bolnišnico Valley Forge vPensilvaniji, kjer je skrbel za ranjence, ki so se vrnili z bojiščdruge svetovne vojne. Pogosto je šlo za opečence, ki jim je presajalkožo, običajno z drugih delov telesa, v nekaterih primerih pa tudi z mrtvih darovalcev. Takrat je začel razmišljati o mehanizmih zavračanja vsadkov. Po odsluženem vojaškem roku tri leta kasneje se je vrnil na Brigham da bi dokončal pripravništvo, po njem pa ga je bolnišnica leta 1954 zaposlila kot splošnega in plastičnega kirurga.
Njegova bolnišnica je bila takrat aktivno raziskovalno središče na področju presajanja ledvic, pod vodstvom kirurgov Davida Humea in Charlesa Hufnagla, ki sta eksperimentirala s psi. Murrayja je področje zanimalo, zato je izkoristil priložnost in prevzel Humeovo mesto, ko je bil ta vpoklican v vojsko medkorejsko vojno. Začel se je aktivno ukvarjati s problemom zavračanja vsadkov, za katerega jePeter Medawar nedolgo prej dokazal, da gre zaimunski pojav. Murray je poskušal zavreti imunski odziv tako, da je obseval bolnike, a ni dosegel uspeha, saj je sevanje ustavilo nastajanjelevkocitov vkostnem mozgu, to pa je vodilo v smrtonosne okužbe pri bolnikih. Po drugi strani je s poskusi presajanja ledvic umrlih darovalcev izpopolnil kirurško tehniko. Obdobje je bilo težavno, saj so zaradi neuspehov člani njegove ekipe že obupovali, o smiselnosti tega početja pa so odkrito dvomili tudi njegovi kolegi, vendar je Murray ostal odločen.
Konec leta 1954 pa so v bolnišnico nadializo sprejeli Richarda Herricka s kroničnimnefritisom. Murray je izvedel, da ima brata, enojajčnega dvojčka Ronalda in pomislil, da bi utegnila presaditev med genetsko identičnima človekoma uspeti. S poskusnim presajanjem kože je potrdil imunsko kompatibilnost med njima, hkrati pa je, kot globoko verenkatolik, sprožil široko razpravo oetičnosti takega posega med zdravniškimi kolegi, pravniki, politiki in verskimi voditelji. Pridobil je tudi poseben odlok sodišča, ki je odobrilo poseg. Del javnosti je kljub temu burno reagiral in obtožil njegovo ekipo, da se igrajoFrankensteine. Operacija 23. decembra 1954 je uspela in velja danes za prvo uspešno presaditev ledvice na svetu. Richard Herrick se je kasneje poročil z eno od negovalk, imel z njo dva otroka in umrl osem let kasneje, ko se mu je bolezen ponovila na presajeni ledvici. Murray je po tistem opravil še več uspešnih presaditev med enojajčnimi dvojčki, postopek med nesorodnimi pari darovalcev in prejemnikov pa je ostal problematičen.
Naslednji preboj so dosegli konec 1950. let, ko se je oddelku pridružil Roy Calne, ki je eksperimentiral zmerkaptopurinom, ki sta ga kot učinkovino za zdravljenjelevkemije razvilaGertrude B. Elion inGeorge Hitchings. Izkazalo se je, da deluje kotimunosupresiv, ki bistveno izboljša možnost preživetjaposkusnih živali s presajenimi ledvicami. Njegov derivatazatioprin so prvič uspešno preskusili na ljudeh leta 1963 in v dveh letih izboljšali preživetje pacientov z ledvicami nesorodnih darovalcev na 65 %. To je sprožilo nesluten razmah presajanja organov širom po svetu. Murray se je posvetil tudi drugim praktičnim in etičnim vprašanjem tega postopka; tako je med drugim sodeloval v ekipi s Harvarda pri razvoju protokola za določitevmožganske smrti.
Leta 1971 je zapustil program presajanj in se vrnil na svoje matično področje, plastično kirurgijo. Do leta 1986 je deloval kot predstojnik programa plastične kirurgije na Brighamu (medtem preimenovanem v Brigham and Women’shospital), kjer se je ukvarjal predvsem z odpravo prirojenih obraznih hib pri otrocih. Velja za enega od pionirjev kraniofacialne rekonstrukcije. Med 1972 in 1985 je bil tudi predstojnik programa plastične kirurgije v bostonski pediatrični bolnišnici.
Vse življenje se je aktivno ukvarjal s športom, predvsemalpinizmom intenisom. Tudi po upokojitvi je ostal aktiven kot predavatelj, poleg tega pa se je med drugim posvetil pisanju in leta 2001 izdalavtobiografijo z naslovomSurgery of the Soul (Kirurgija duha).[6] Poletja sta z ženo preživljala na otokuMartha's Vineyard pred obaloCape Coda. Nadan zahvalnosti leta 2012 je na svojem domu vWellesleyju doživel kap in umrl kmalu po tistem v isti bolnišnici, v kateri je izvedel prelomno presaditev.
Za preboj na področju presaditev ledvic je leta 1990 z E. Donnallom Thomasom, ki je razvil tehniko presajanjakostnega mozga, prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Denarni del nagrade je Murray podaril Medicinski fakulteti Univerze Harvard, bolnišnici Brigham in bostonski pediatrični bolnišnici.
Poleg tega je bil izvoljen za članaNacionalne akademije znanosti ZDA inPapeške akademije znanosti.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
