Joe Zawinul | |
---|---|
![]() | |
Osnovni podatki | |
Rojstno ime | Josef Erich Zawinul |
Rojstvo | 7. julij1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…] Dunaj[1] |
Smrt | 11. september2007({{padleft:2007|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[4][1][…](75 let) Dunaj[1] |
Slogi | jazz,jazz fusion,world |
Poklic | pianist,organist,skladatelj,jazzovski glasbenik,klaviaturist, studijski glasbenik |
Glasbila | klaviature, tolkala, bobni, kitara |
Leta delovanja | 1949–2007 |
Založba | Columbia Records, ESC |
Josef Erich »Joe« Zawinul,avstrijskijazzovskiklaviaturist inskladatelj,[5] *7. julij1932,Dunaj,Prva Republika Avstrija, †11. september2007,Dunaj,Avstrija.
Na jazzovsko sceno je prišel s saksofonistomCannonballom Adderleyjem, kasneje pa je sodeloval s trobentačemMilesom Davisom in postal eden izmed kreatorjevjazz fusiona, glasbene zvrsti, ki kombinira elementejazza z elementirocka inworld music. Zatem je ustanovil zasedbiWeather Report in The Zawinul Syndicate. Med prvimi je začel uporabljatielektrični klavir insintetizator ter bil 28-krat imenovan za najboljšega električnega klaviaturista s strani bralcev revijeDown Beat.[6] Njegov stil igranja so pogosto krasile domiselne melodične improvizacije, ki so vsebovalebebop inpop stile v kombinaciji z redkim, vendar ritmičnim igranjem zvočnih akordov ali basovskih linij. Pri skupini Weather Report je Zawinul pogosto uporabljalvocoder, kot tudi že posnete zvoke, prenesene s sintetizatorjem, kar je ustvarilo razločujočo sintezo jazz harmonij.
Številni priznani glasbeniki so počastili Zawinula s kompozicijami, vključno z instrumentalom "Zawinul/Lava" (Brian Eno), instrumentalom "Jozy" (John McLaughlin), "Hey Zawinul" (Warren Cuccurullo), "Joe Zawinul" (Bob Baldwin), "Zawinul's Mambo" (Chucho Valdés), "Josef" (Biréli Lagréne) in "Balada para Zawinul" (Toninho Horta).
Zawinul se je rodil in odraščal naDunaju, v predeluLandstraße kot sin delavca Josefa Zawinula. Zawinulova babica je bilamadžarskega insintskega porekla, njegov dedek pa je bil iz južneMoravske. Prišel je iz skromne družine, vendar je bil Zawinul vse življenje ponosen na multikulturni vpliv sorodnikov, ki jih je videl kot skupnost delavnih, preprostih in ljubeznivih ljudi. Njegov oče je delal kot ključavničar v mestni plinarni na Dunaju, v prostem času pa je igralorglice.[7] Njegova mati, rojena Hameder, je bila ljubiteljska pevka, igrala je klavir in imelaabsolutni posluh. Josef je odraščal v delavski četrti Erdberg. Njegov brat dvojček Erich je umrl pri štirih letih zapljučnico.
Ko je bil star šest let je v dar prejelharmoniko in pričel obiskovati pouk harmonike.[8] V svoji družini in pri sorodnikih je slišal številne češke in slovenske napeve, madžarske-sintske pesmi, polke in poskočnice, ki jih je tudi sam pel, znal pa jih je tudi spremljati. Po devetih mesecih je glasbeni učitelj dejal njegovi mami, da Josefa ne more nič več naučiti in da ima dovolj talenta za konservatorij.[8] Ko se je izkazalo, da je od matere podedoval absolutni posluh, je začel obiskovati brezplačne lekcije violine, klavirja in klarineta nadunajskem konservatoriju.[8] Takrat se je pričel pripravljati na kariero profesionalnega pianista. Leta 1945 je pričel obiskovati Gimnazijo Hagenmüllergasse v 3. okrožju. Njegov sošolec in prijatelj je bilThomas Klestil, ki je kasneje postalpredsednik Avstrije.[9]
Na mladega Josefa je močno vplival glasbeni filmStormy Weather iz leta 1943, v katerem so nastopali številni znani zvezdniki zabavne scene:Bill Robinson, orkesterCaba Callowayja, pianistFats Waller,Dooley Wilson in igralkaLena Horne.[10] Joe si je film ogledal 24 krat in se zaljubil v igralko Leno Horne, s katero se je želel poročiti.[11] Leta 2001 jeKongresna knjižnica film sprejela vNarodni filmski register.[12]
»Stari Birdland je bil najpomembnejši prostor mojega življenja.«
Joe Zawinul[13]
Ko je bil star dvanajst let je prvič slišaljazzovsko skladbo "Honeysuckle Rose", ki jo je na klavir zaigral sošolec in takoj je postal navdušen nad jazzom.[14] V starosti 17 let je prekinil priprave na tekmovanje iz klavirja in se usmeril v jazz. Njegov prijatelj v tistem času je bil Friedrich Gulda, ki je od leta 1952 deloval kot jazzovski glasbenik.[15]
Po prvih izkušnjah igranja skupaj zVero Auer in sHansom Kollerjem, je leta 1954 sHansom Salomonom ustanovil zasedbo "Austrian All Stars".[16] S promocijo Friedricha Gulde so njihovi posnetki dobili mednarodno priznanje. 1955/56 se je s celotno zasedbo "Austrian All Stars" prestavil v Johannes Fehring Big Band.[17] Leta 1956 je odšel v najuspešnejšo avstrijsko jazzovsko zasedbo, "Two Sound Band", ki jo je vodil avstrijski klarinetistFatty George.[18] Potem ko je uspešno zaprosil za štipendijo naBerklee College of Music vBostonu, se je januarja 1959, z 800 dolarji odpravil vZDA.[19] Tja je odšel z namero, da se ne bo več vrnil vEvropo.[20] Zawinul je zahajal vnewyorški klub, kjer je srečalWilbura Wara inLouisa Hayesa, igral pa je skupaj sCharliejem Marianom.
Nekaj dni kasneje je postal pianist v zasedbi Maynard Ferguson Band. Iz Bostona se je preselil v New York, kjer je osem mesecev igral z orkestromMaynarda Fergusona,[21] kjer je prvič srečalWayna Shorterja, potem ko je vplival na njegovo priključitev v skupino. Ferguson mu je priskrbelzeleno karto za bivanje v ZDA ter dovoljenje za delo.[22] Zatem je Zawinula kot pianista najelaDinah Washington, ki ga je občinstvu predstavila kot "Joe Dunaj" (Joe Vienna). Zawinul je z njo sodeloval dve leti,[23] nato pa ga je opazilMiles Davis in ga povabil v svojo spremljevalno skupino. Zawinul ga je zavrnil, ker naj še ne bi bil pravi čas za to, in dodal, da ko pa bo čas, bosta oba pisala glasbeno zgodovino.[11] Davis mu zavrnitve ni zameril in je njegovo odločitev spoštoval. Leta 1962 se je Zawinul poročil z Maxine, ki jo je spoznal v slavnem newyorškem klubu "Birdland". Maxine je bila prva temnopoltaPlayboyjeva zajčica.[24]
Med letoma 1961 in 1970 je igral v kvintetu Cannonballa Adderleyja, enega najbolj podcenjenih glasbenikov 20. stoletja.[5] Vedno ko je prišla kritika s strani črncev, da igra v njegovem kvintetu belec, je Adderley odvrnil: "Pošlji mi nekoga, ki igra tako kot Joe, pa ga bom takoj vzel!"[25] Zawinul je za kvintet napisal skoraj šestdeset kompozicij. Leta 1966 je napisal svoj prvi hit "Mercy, Mercy, Mercy", ki ga je razvil iz spremljave neke skladbe Dinah Washington. Skladbo je najprej posnel naelektričnem klavirjuWurlitzer, na LP verziji, pa je skladbo posnel naFender Rhodesu. Prodanih je bilo več milijonov izvodov singla in je še vedno najbolj prodajani jazzovski posnetek. Miles Davis je postal tako navdušen nad toplim zvokom električnega klavirja, da je en teden po izdaji singla, njegov pianist,Herbie Hancock kupil električni klavir.[26] Ustvaril je tudi hita "Walk Tall" in "Country Preacher", ki je bil napisan v spomin borcu za človekove pravice v ZDA,Jesseju Jacksonu. Izšla sta leta 1969 na albumuCountry Preacher.[27] Konec 60. let se je kvintet Cannonballa Adderleyja večkrat pojavil kot predskupinarock zasedb, med njimiThe Who. Sistem "dvojnih računov" je bil tako pomemben za začetek razvojafuzijejazza inrocka.[28]
Po mnenju zgodovinarjev jazza je bilo za razvojjazz fusiona ključno sodelovanje Zawinula z Milesom Davisom leta 1969, ko je izšel Davisov revolucionarni albumIn a Silent Way.[29] Zawinul je napisal naslovno skladbo, Davis pa je spremenil nekaj akordov in jo izvedel pod svojim imenom.[30] Naslednji album,Bitches Brew, ki je izšel leto kasneje,[31] je prevzel zvok predhodnika in razširil prostor za prosto improvizacijo. Zawinul je za ta album napisal 20-minutno skladbo "Pharaoh's Dance", ki je zavzela celotno prvo stran albuma.[5]
Z Davisom je v živo igral le enkrat, 10. julija 1991 vParizu skupaj zWaynom Shorterjem, malo pred Davisovo smrtjo.[5][32]
Zawinul je bil, skupaj z ostalima Davisovima klaviaturistomaChickom Coreo inHerbiejem Hancockom, eden prvih uporabnikovelektričnih klavirjev[33] in prvihsintetizatorjev kotARP 2600 na albumuSweetnighter.[34] Bil je tudi med prvimi uporabniki električnega klavirja,Wurlitzerja.[35] Zatem je uporabljalFender Rhodesa, ki mu je dodal wah-wah pedal, kasneje pa mu je dodal tudi efektMutron.[36] Njegova kreativnost in pozornost za detajle je bila vzrok za modernejši zvok. Na albumih skupineWeather Report,Mysterious Traveller inMr. Gone je Zawinul igral tudikalimbo.[37][38]
Novembra 1970 je skupaj s saksofonistom in nekdanjim članom kvinteta Milesa Davisa,Waynom Shorterjem terčeškim kontrabasistomMiroslavom Vitoušem ustanovil legendarnojazz rock zasedboWeather Report.[39] Uporaba tolkal poleg bobnov je spodbudila dinamiko in igranje kompleksnih poliritmov. Zawinul se je tako oddaljil od običajnega sistema z 32takti in začel uvajati nove oblike.
V prvih dveh letih delovanja skupine, je ta izvajala stil glasbe, ki se ni bistveno razlikoval od Davisovega stila, ki je bil bolj usmerjen v rock. S tretjim albumom skupine,Sweetnighter, pa je Zawinul začel s spremembami.[40] Dejal je, da je "utrujen od čakanja, da se bo kaj zgodilo". Tako so se v glasbi skupine pričeli pojavljati elementifunka kot soelektrični bas, wah-wah predal, ... S četrtim albumom skupine,Mysterious Traveller, pa so bile glasbene forme podobne klasični glasbi s kombinacijo jazz harmonij in elementi groova 70. let, kar je pripeljalo skupino do njenega komercialno najuspešnejšega obdobja.[41]
Največji uspeh skupine je prišel z Zawinulovo kompozicijo "Birdland", 6-minutno skladbo, ki je izšla leta 1977 na albumuHeavy Weather in je dosegla 30. mesto lestviceBillboard.[42] "Birdland" je ena izmed najprepoznavnejših jazzovskih skladb iz 70. let, ki so jo priredili številni priznani izvajalci od skupineThe Manhattan Transfer inQuincyja Jonesa doMaynarda Fergusona,Buddy Rich Big Banda in skupineJefferson Starship.[43] Celo prvotna verzija skladbe, ki jo je posnela skupina Weather Report, je doživela pogosto predvajanje po radijskih postajah, kar je bilo nekoliko nenavadno za skupino, in je pripomogla, da so glasbo skupine začeli poslušati številni novi poslušalci, ki je sicer ne bi slišali.
Skupina je bila aktivna do srede 80. let z Zawinulom in Shorterjem, kot edinima stalnima članoma. Zasedba je bila znana po tem, da je pomagala pri uveljavitvi enega prvih fretless bas kitaristov,Jaca Pastoriusa, pa tudi drugih glasbenikov, kot staAlphonso Johnson inPeter Erskine.[44]
Zawinulova glasba z Weather Report je bila uspešna po vsem svetu, posebej radi so jo imeliafriški poslušalci. Uvod v skladbo "Black Market" je bil več kot 20 let prepoznavna skladba Radia Dakar vSenegalu.[45] Albumi skupine so pomembno vplivali na generacije afriških glasbenikov. Zawinulovi kasnejši afriški glasbeniki, ki so igrali z njim v skupiniZawinul Syndicate so ga prosili, če bi lahko igrali z njim, ker so zelo cenili glasbo skupine Weather Report.[46]
Po izdaji albumaSportin' Life,[47] sta Shorter in Zawinul šla vsak svojo pot, kasneje pa sta odkrila, da ju pogodba z založboCBS Records zavezuje še k enemu albumu.[44] Tako je izšel še poslednji album Weather Report,This Is This!. Shorter je kljub obveznostim s svojo skupino sodeloval pri snemanju, prav tako tudi Peter Erskine. Bas kitaro je posnelVictor Bailey, kot gost pa se je na albumu pojavil kitarist,Carlos Santana.[48]
Med letoma 1986 in 1989 je izvedel več koncertov s Friedrichom Guldom, ki so bili najbolj plačani koncerti njegove kariere.[49]
Leta 1988 je Zawinul ustanovil skupinoThe Zawinul Syndicate, s katero je razvil poseben slog glasbe, ki je vseboval jazz, svetovno glasbo in plesno glasbo.[50] Skupina je delovala do Zawinulove smrti leta 2007.
Zawinul je sam priznal, da je ustvarilhip-hop ritem, saj je okrog 50 do 60 različnihrap skupin za rap podlage prevzelo ritem njegovih skladb "125th Street Congress" in "Boogie Woogie Waltz", ki sta leta 1973 izšla na albumuSweetnighter skupine Weather Report.[45][40] Leta 1991 je produciral, aranžiral in snemal posnetke zakonceptualni albumAmen,mališkega pevcaSalifa Keïtaja. Pri snemanju sta kot gosta sodelovala tudiWayne Shorter inCarlos Santana, naprošen pa je bil tudiMiles Davis, ki pa je zahteval višji honorar, zato ni sodeloval zraven.[51] VFranciji je bil album razglašen za najboljšega vseh časov.[45]
Leta 1991 je Zawinul prejel častni doktorat univerzeBerklee College of Music.[52]
Med letoma 1992 in 1996 je s 35 glasbeniki iz celega sveta posnel albumMy People.[53] Zawinul je tako združil glasbene vplive s celotnega sveta v univerzalni glasbeni jezik, česar prej še ni bilo.
Zawinul je napisal tudisimfonijoDonavske zgodbe (Stories of the Danube), ki je bila prvič izvedena leta 1993 na prireditviLinzer Klangwolke ob otvoritviBrucknerjevega festivala vLinzu. Simfonija v svojih sedmih stavkih sledi tokuDonave vse do izliva vČrno morje.[54] Leta 1995 jo je posnel orkester Brnske filharmonije pod taktirko dirigenta Casparja Richterja.[55]
Leta 1998 je Zawinul prosil svojega nekdanjega sošolca in kasnejšega zveznega predsednikaThomasa Klestila za podporo pri častni angažiranosti vAfriki. Klestil ga je nato imenoval za kulturnega ambasadorjaAvstrije.[26]
Leta 2004 je Zawinul vdunajskem hotelu Hilton odprl jazz klub Birdland.[56] Poimenovan je bil po slavnem newyorškem jazz klubu Birdland, ki je deloval med letoma 1949 in 1965. Zawinul ga je opisal kot enega najpomembnejših krajev svojega življenja.[13]
S skupinoAbsolute Ensemble je leta 2007 posnel svoj zadnji albumAbsolute Zawinul. Večina skladb je Zawinulovih, nekaj orkestracij pa je ustvaril v sodelovanju s članom skupine, Genom Pritskerjem.[57]
7. avgusta 2007, teden dni po evropski turneji, ki je trajala nekaj tednov, je bil Zawinul sprejet v dunajsko bolnišnico Wilhelminenspital. Odkrili so mu redko oblikokožnega raka,Karcinom Merklovih celic. Umrl je 11. septembra 2007 ob 4:55 v starosti 75 let.[58][59] Njegova žena Maxine je umrla nekaj tednov pred njim, 26. julija 2007.
Dunajski župan, Michael Häupl mu je dodelil častni grob mesta Dunaja na dunajskem pokopališčuZentralfriedhof. Žalna slovesnost za javnost je potekala 25. septembra, kremiranje in pokop pa je potekal nekaj dni kasneje v krogu družine. Žari Joeja Zawinula in njegove žene Maxine počivata v grobnici št. 39 skupine 33G.
Od konca 60. let se je Zawinul petkrat do šestkrat na leto vrnil naDunaj k svojim staršem in prijateljem.[60]
Od leta 1972 je z družino živel vPasadeni, kasneje pa vMalibuju, v hiši z lastnim studijem in s pogledom naTihi ocean. Leta 1993 je njegovo hišo skoraj uničil požar.[61]
Zawinul je imel tri sinove: filmskega ustvarjalca inskladatelja Anthonyja, dunajskega organizatorja koncertov Ericha in docenta fotografske tehnike naMusicians Institutu vHollywoodu Ivana. Ivan je 15 let sodeloval z njim kot tonski tehnik in koproducent. Najstarejši sin Anthony je med letoma 1993 in 2008 živel vMilanu in delal v filmski industriji.[62]
Zawinul je prejel številneGrammyje in bil 16-krat nominiran za Grammyja, 28-krat je bil s strani bralcev revijeDown Beat imenovan za najboljšega električnega klaviaturista,[6] leta 2000 je prejel nagradoHans-Koller-Preis, leta 2002 častni prstan mesta Dunaj, leta 2003 nagrado Milesa Davisa naMontreal Jazz Festivalu in leta 2001 in 2003 je osvojil nagrado Amadeus Austrian Music Award za najboljši jazz/blues/folk album leta.
Ben Webster
Friedrich Gulda
Absolute Ensemble
Spremljevalni glasbenik[uredi |uredi kodo]
|
Salif Keïta
Trilok Gurtu
|
{{navedi novice}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)