Jehôvove priče so pripadnikiverske skupnosti, ki ima na celem svetu po lastnih trditvah 8,6 milijona pripadnikov (podatek iz leta 2019[1]). So ena od krščanskih skupnosti, ki uporabljajoSveto pismo z zgolj 39 knjigamiStare zaveze (namesto 46), ker ne priznavajosedmih devterokanoničnih knjig ker so »apokrifne« oz. po njihovem prepričanju niso navdihnjene od Boga. Obenem pa zavračajo tudi temeljne verske resnice iznicejsko-carigrajske veroizpovedi, ki velja za temeljno vodilo velike večinekrščanskih cerkva. Jehovove priče so najbolj znani po oznanjevanju svoje vere in po revijahStražni stolp inPrebudite se, ki jih zastonj delijo ljudem.
Za Jehovove priče je pomembno, da njihovo verovanje temelji naBibliji in ne zgolj na človeških domnevah oziroma religioznih veroizpovedih. Na 39 knjigStare zaveze in 27 knjigNove zaveze gledajo kot na navdihnjene od Boga in zgodovinsko točne. To, čemur ljudje na splošno rečejoNova zaveza, imenujejo Krščanski grški spisi,Staro zavezo pa Hebrejsko-aramejski spisi. Opirajo se na oboje, grške in hebrejske spise, ter jih jemljejo dobesedno, razen kjer se iz izrazov oziroma sobesedila jasno vidi, da so napisani v prenesenem ali simboličnem pomenu. Verujejo, da so se mnoge biblijske prerokbe že izpolnile, nekatere se izpolnjujejo sedaj, druge pa se bodo še izpolnile.
Novodobno Skupnost je ustanovilCharles Taze Russel (1852-1916) kot skupino za preučevanjeBiblije. Julija1879 so izdali prvo številko revijeSionski stražni stolp in glasnik Kristusove navzočnosti. Leta1881 so se uradno registrirali najprej z imenomZion's Watch Tower Tract Society (Traktatna družba sionskega stražnega stolpa) pozneje pa kotWatch Tower Bible and Tract Society (Biblična in traktatna družba stražnega stolpa). Glavna skrb družbe je bila posvečena objavi traktatov o svetopisemskih temah. V tem času se je začelo tudi ponujanje tovrstne literature po sistemu »od vrat do vrat«. Jehovove priče še danes opravljajo to dejavnost, in sicer tako, da ljudi obiskujejo od vrat do vrat, da z vozički za literaturo stojijo v mestnih centrih in prek svojega uradnega spletnega mesta jw.org, ki je na voljo v več kot 900 jezikih.
Med prvimi člani novoustanovljene verske skupnosti so bili številniadventisti, ki so po zgrešeni napovedikonca sveta izstopili izAdventistične cerkve. Kmalu so razvili svoj specifični verski nauk, v katerem pa še vedno igra pomembno vlogo pričakovanje skorajšnjega konca sveta. Russel je najprej napovedalJezusov drugi prihod za leto 1914, pozneje pa za 1918. Jehovove priče so to imenovale sklenitev stvarnosti. Russel je umrl leta 1916 in ni dočakal neizpolnitve svoje druge prerokbe. Leta 1917 je bil za voditelja skupnosti izbranJoseph Franklin Rutherford (1869-1942).
Leta 1931 so začeli uporabljati imeJehovove priče, po katerem so znani še danes. V tem času je prišlo tudi do večjih sprememb v njihovem verskem nauku. Leta 1933 so spremenili razlago prerokbe o koncu sveta v letu 1914 - po njihovem uradnem tolmačenju takrat ni šlo za trenutni vidni dogodek, pač pa je leta 1914Jezus Kristus zavladal v nebesih in je sedaj Kralj. Istočasno pa je leta 1914 na naš planet Zemlja bil izgnanSatan hudič, Jehovov nasprotnik. In ker ima satan zelo malo časa, zdaj z hudo jezo povzroča vse vidne spremembe po celem svetu.
Po Rutherfordovi smrti je prevzel vodstvo skupnostiNathan Homer Knorr (1905-1977). Leta 1976 so namesto položaja predsednika uvedli kolektivni vodstveni organ.
Jehovove priče se srečujejo v prostorih, ki jih imenujejokraljestvene dvorane. Kraljestvena dvorana je središče krajevne verske občine. Občine vodijo starešine, nadzorujejo pa jih okrajni nadzorniki. Imajo zelo natančno razdelano versko doktrino, ki zajema naslednja glavna verovanja:
Jehovove priče verujejo, da je treba Boga imenovati z imenom Jehova, kar je po njihovem prepričanju edina pravilna razlaga hebrejskegatetragramaיהוה. Imena kljub vsemu ne izgovarjajo v izvirni hebrejski oblikiJehowa, pač pa od jezika do jezika različno (angleško: Jehovah [beri:Džehouva], francosko Jéhovah [beri:Žeova], itd).
Jehovove priče ne verujejo vSveto Trojico zato ker jo v Svetem pismu kot pravijo ni mogoče najti. Po njihovem mnenju je Bog samo ena oseba - Jehova. Jezus je božji sin, ni pa Bog, temveč prvoustvarjeno bitje, sveti duh pa Božja (Jehovova) dejavna sila.
Jehovove priče verujejo, da je Biblija prava božja beseda in resnica, pri tem pa dajejo še poseben poudarek tolmačenju svetopisemskih prerokb. Zelo pri srcu jim je tudi zadnja knjiga Svetega pisma:Razodetje (Apokalipsa), saj je v njej polno prerokb okoncu sveta kot ga poznamo. Izdajajo tudi svoje prevode Svetega pisma (ki ne odstopajo od prevodov, ki jih priznavajo drugi kristjani).
Jehovove priče verujejo, da bo ob koncu vsega tega sedanjega sistema, po Božji bitki imenovana Harmagedonu (glejRaz 16,16), 144000 ljudi (»mala čreda«) prišlo k Bogu vnebesa. Potem pa bo Bog na zemlji zopet obnovilraj, ki ga bo naselil z veliko množico vseh sedanjih in ostalih poštenih in pravičnih ljudi, kar jih je kdaj živelo. Hudobni ljudje pa bodo takrat prenehali obstajati. Dolgo časa so Jehovove priče verjele, da bo novi svet nastopil, še preden bo minil rod, ki je bil priča dogodkom iz leta 1914, z 8. novembrom 1995 pa so to dogmo izbrisali iz kolofona revijePrebudite se.
Verujejo, da je treba dosledno spoštovati celotno Sveto pismo tudideset Božjih zapovedi v originalni obliki: prepovedano je čaščenje podob,uboji, kraja, prešuštvo itn.
Verujejo, da jeJezus Kristus Bogu podrejen, da je bil ustvarjen, da je bil usmrčen na kolu (ne na križu -glejkrižanje), da se je s tem žrtvoval za ljudi, da je vstal od mrtvih kot nesmrtna duhovna oseba in je sedaj navzoč v nebesih kot kralj Božjega kraljestva in bo kmalu zavladal tudi nad celotno zemljo.
Verujejo, da ni dovoljeno sprejeti v svoje telo krvi - niti skozi usta niti skozi žile. Zato zavračajo krvnotransfuzijo, vendar sprejemajo nekatere alternative ali brezkrvne nadomestke.
Verujejo, da je treba spoštovati človeške zakone, če niso v nasprotju z Božjimi zapovedmi. Zato odklanjanjo ubijanje, nošenje orožja in služenje vojaškega roka.
Verujejo, da je veljaven samokrst odraslih ljudi (saj se le ti lahko sami odločijo za to) s popolno potopitvijo v vodo. Tak krst pogosto organizirajo kot množično prireditev.
Verujejo, da je oznanjevanje Božje besede in resnice temeljna dožnost vsakega vernika, zato intenzivno širijo svoj nauk od vrat do vrat.
Jehovove priče so prepričane, da vse ostale vere ne ravnajo v skladu z besedami iz Svetega pisma ali Biblije zato je dialog z njimi nemogoč, zato zavračajoekumenizem.
Člana, ki izstopi iz skupnosti ali jo javno kritizira, socialno popolnoma izobčijo in ga poskušajo diskreditirati, saj je po njihovem verovanjuheretik. V številnih deželah (tudi vSloveniji) zato obstajajo skupine bivših članov, ki pomagajo pri izstopu iz skupnosti Jehovovih prič.[2]
Začetki Jehovovih prič v Sloveniji segajo v sredino leta 1920. Med letoma 1925 in 1927 je vMariboru delovala skupina 10 do 15 simpatizerjev, ki se je zaradi prepovedi zbirala v zasebnih stanovanjih. Leta 1928 so v Mariboru odprli svojo prvo pisarno.[3]
V Sloveniji naj bi bilo okoli 2000 pripadnikov Jehovovih prič, ki so prisotne že oddvajsetih let20. stoletja. Sedež imajo vKamniku, kjer deluje njihova glavna pisarna.
