| Ivan Korvin | |
|---|---|
  | |
| Hrvaški ban | |
| Vladanje | 1495–1498 |
| Predhodnik | Ladislav Kaniški |
| Naslednik | Jurij Kaniški |
| Hrvaški ban | |
| Vladanje | 1499–1504 |
| Predhodnik | Jurij Kaniški |
| Naslednik | Franc Balassa |
| Slavonski herceg | |
| Vladanje | 1490–1497 |
| Rojstvo | 2. april1473 Budim |
| Smrt | 12. oktober1504(31 let) Krapina |
| Pokop | pavlinska cerkev vLepoglavi |
| Zakonec | Beatrica Frankopan |
| Potomci | Elizabeta Krištof |
| Rodbina | Hunyadi |
| Oče | Matija Korvin |
| Mati | Barbara Edelpöck |
| Religija | katoliška |
Ivan Korvin (madžarskoCorvin János,hrvaškoIvaniš Korvin) je bil nezakonski sin ogrsko-hrvaškega kraljaMatije Korvina in Barbare Edelpöck, hercegSlavonije in hrvaški ban, *2. april1473,Budim,Ogrsko kraljestvo, †12. oktober1504,Krapina,Hrvaška.
Rojen je bil v Budimu kot nezakonski sin ogrsko-hrvaškega kralja Matije Korvina. Oče ga je sprva nameraval prepustiti Cerkvi, ko je izgubil vsako upanje, da bo s kraljicoBeatrice Neapeljsko imel kakšnega otroka, pa ga je izbral za prestolonaslednika. Obdaril ga je s častmi in bogastvom, da je postal daleč najbogatejši mogotec v državi. Imenoval ga je za princa z ogromnimi apanažami vŠleziji (Glogovska vojvodina), komandanta vseh trdnjav v kraljestvu in se poskušal dogovoriti za poroko z Bianco Marijo Sforza iz Milana. Poroko so preprečile spletkekraljice Beatrice.
Matija Korvin je poskušal doseči Ivanovo priznanje tudi prisvetem rimskem cesarjuFrideriku III. in mu v zameno ponudil vse ali del osvojenega habsburškega dednega ozemlja. Pogajanja je prekinila Matijeva nenadna smrt in mladi princ se je znašel sam med številnimi sovražniki.
Neizkušen in omahljiv mladenič je hitro postal žrtev najbolj sramotnega šikaniranja. Najprej so ga prepričali, naj uradno odstopi od zahteve po prestolu, češ da bo v zameno dobil krono Bosne. Nato so ga prepričali, naj se z vsemi zakladi, ki jih je dobil od očeta, umakne na jug, potem pa so z vojsko krenili za njim ter ga premagali vbitki na Kostnem polju (pri današnjemKölesdu) in mu oropali vse premoženje.
Ogrska skupščina je medtem 15. julija 1490 za svojega kraljaVladislava II. Ogrskega izvolila češkega kralja Vladislava Jagelonskega. Ivan se mu je šel priklonit, da bi rešil vsaj nekaj svojega premoženja. Novi kralj ga je priznal za vojvodoSlavonije inOpave, pet let kasneje pa ga je prisilil, da se je naslovoma odpovedal. Med Maksimiljanovim napadom na Ogrsko se je izkazal kot lojalen ogrski kroni in kralju Vladislavu prepustil tri pomembne trdnjave: Pressburg (sedanjaBratislava naSlovaškem),Komárom inTata, ki mu jih je zaupal oče. Ogrski mogotci na čelu s palatinom Štefanom Zapolyo, opogumljeni zaradi njegove popustljivosti, so od njega zahtevali skoraj vse njegove preostale posesti ga zapletli v dolgotrajne in drage sodne procese. Vse to so opravili povsem nekaznovano, ker so s podtikanji na svojo stran dobili brezbrižnega ogrskega kralja.
Ivan Korvin se je leta 1496 poročil z Beatrico, hčerko hrvaškega mogotca Bernardina Frankopana Ozaljskega. Njegov status se je s poroko poboljšal in leta 1498 je bil izvoljen za bana Hrvaške in Slavonije. Od leta 1499 do 1502 je uspešno branil neosvojene dele Bosne pred Turki in naslednje leto kandidiral za palatina. Njegovo izvolitev so preprečili kraljica in drugi njegovi nasprotniki.
Umrl je vKrapini 12. oktobra 1504. Zapustil je sina Krištofa Korvina, ki je umrl 17. marca 1505, in hčerko Elizabeto, ki je umrla leta 1508.
| 16. Şerban ? | ||||||||||||||||
| 8. Vajk Hunyadi | ||||||||||||||||
| 4.Ivan Hunyadi | ||||||||||||||||
| 9. Elizabeta Morzsinai | ||||||||||||||||
| 2.Matija Korvin | ||||||||||||||||
| 20. Miklós Szilágyi | ||||||||||||||||
| 10. Ladislav Szilágyi | ||||||||||||||||
| 5. Elizabeta Szilágyi | ||||||||||||||||
| 11. Katarina Bellyéni | ||||||||||||||||
| 1. Ivan Korvin | ||||||||||||||||
| 3. Barbara Edelpöck | ||||||||||||||||
