| Ivan Hribar | |
|---|---|
.jpg) | |
| Rojstvo | 19. september1851({{padleft:1851|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1] Trzin[1] |
| Smrt | 18. april1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1](89 let) Ljubljana[1] |
| Narodnost |  Slovenec |
| Državljanstvo | .svg) Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | diplomat,pisatelj,pravnik, politik |
| Poznan po | Ljubljanski župan |
Ivan Hribar,slovenskibančnik,politik,diplomat inpublicist, *19. september1851,Trzin, †18. april1941,Ljubljana.
Hribar se je rodil v Trzinu, v družini s šestimi otroki. Oče Fran Hribar je bil prekupčevalec s posestvi, zato se je morala družina večkrat seliti. V otroštvu je bil Ivan bolehen otrok, oboleval je zapadavico. Njegova mati je bila zelo verna žena, zato je z otrokom romala k Svetemu Valentinu po pomoč in to naj bi naredilo konec njegovi božjasti. V šoli se je hitro učil in napredoval. Pri vpisu v nižjo gimnazijo je lahko preskočil prvi razred nižje gimnazije v Ljubljani. Med študijem se je težko prebijal, zato je inštruiral druge študente in prevajal razna besedila, tako si je zaslužil nekaj dodatnihgoldinarjev.[navedi vir]
.jpg)
Poklicno je Hribar deloval kot zastopnik pomembne češke bankeSlavija v Ljubljani (1876–1919). Skupaj s političnim sopotnikomIvanom Tavčarjem pa je bil pred1. svetovno vojno ena vodilnih osebnostikranjske slovenske liberalneNarodne napredne stranke. Od leta 1882 je bil član ljubljanskega mestnega sveta, med drugim je vodil izgradnjovodovoda, bil med letoma 1896 in 1910ljubljanski župan in je zaslužen zapopotresno obnovo Ljubljane. Njegove zadnje izvolitve cesarFranc Jožef I. ni potrdil, ker je bil Hribar v nemilosti zaradi delovanja v času protinemških demonstracij leta 1908 (septembrski dogodki, 1908). V letih 1889–1908 je bil kranjski deželni poslanec, v letih 1907–1911 pa tudi poslanecavstrijskegadržavnega zbora. Pred prvo svetovno vojno je bil med vodilnimi predstavnikineoslavizma. V Kraljevini SHS - Jugoslaviji je bil najprej 1919–1921veleposlanik vPragi, nato 1921–1923pokrajinski namestnik za Slovenijo in nazadnje 1932–1938 jugoslovanskisenator.
Znan je bil kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Ponapadu na Jugoslavijo aprila 1941 je Ivan Hribar storil samomor v znak protesta protiitalijanskiokupaciji. Devetdesetletni Hribar se je vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ravno ponudila županski položaj Ljubljane in ga vabila v konsulto. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, ter razočaran, saj so nekateri politiki predvojnih strank to izdajalsko storili je raje izbral smrt. Storil je samomor, utopil se je vLjubljanici oziromaGrubarjevem kanalu naKodeljevem. Zapustil je poslovilno pismo ženi in hčeri z verzi izKrsta pri Savici pesnikaFranceta Prešerna:
Manj strašna noč je v črne zemlje krili,
kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.
Hribar ima v Ljubljani velik spomenik na Bregu, ki so ga postavili 30. avgusta 2010, in več manjših spomenikov. PredUniverzo stoji njegovo poprsje, portretni glavi pa sta v Narodni galeriji in v veži Magistrata. Spominsko zbirko so uredili v njegovem stanovanju v Cerkljah na Gorenjskem in na lokaciji njegove nekdanje rojstne hiše v Trzinu (Jefačnikova domačija). Njegovo hišo Vila Zlatica v Rožni dolini so prenovili, preuredili in kot muzejsko odprli 9. maja 2021. Eno od nabrežij Ljubljanice se imenujeHribarjevo nabrežje.
Nekateri viri[navedi vir] vprašljivo navajajo, da je podoba herojske smrti Hribarja iz narodnobuditeljskih političnih razlogov glorificirana, saj naj bi bil v resnici župan pred samomorom ob visoki starosti hudo bolan, prav tako naj v resnici ne bi utonil ampak naj bi se ustrelil na bregu in v Ljubljanico zgolj padel.[2][3]
»Hribar Ivan«.Slovenski biografski leksikon. Ljubljana:ZRC SAZU, 2013 – prekSlovenska biografija.
