Ivan Cankar | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 10. maj1876({{padleft:1876|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][…] Vrhnika[4][5] |
| Smrt | 11. december1918({{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[4][2][…](42 let) Ljubljana[4][5] |
| Poklic | pesnik,pisatelj,romanopisec,politik,esejist,dramatik, prozaist |
| Narodnost |  Slovenec |
| Državljanstvo | .svg) Avstro-Ogrska |
| Žanr | novela,kratka zgodba,drama,pesem,esej |
| Literarno gibanje | simbolizem moderna umetnost |
| Pomembnejša dela | Kralj na Betajnovi Martin Kačur Za narodov blagor Hiša Marije Pomočnice Hlapec Jernej in njegova pravica |
| Podpis |  |
Ivan Cankar (izgovorjavaⓘ),slovenskipisatelj,esejist,dramatik inpesnik, *10. maj1876,Vrhnika,Avstro-Ogrska, †11. december1918,Ljubljana,Kraljevina SHS.
Ivan Cankar se je rodil 10. maja, leta 1876 v hiši Na klancu 141 (Vrhnika) kot osmi od dvanajstih otrokobrtniško – proletarske družine trškega krojača Jožeta Cankarja in njegove žene Neže (rojena Pivk). Leta 1882 je bil vpisan vosnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa se je vpisal naljubljansko realko. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike zMurnom, sKettejem in zŽupančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v revijiVrtec in revijiLjubljanski zvon.
Pomaturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel naDunaj študirattehniko. Kmalu se je prepisal naslavistiko. Po odhodu z Dunaja je od septembra do 10. novembra 1909 živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo. Odločil se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler.
Leta 1907 je bil na listisocialnodemokratske stranke kandidat za državnegaposlanca na Dunaju, vendar ni bil izvoljen (premagal ga je protikandidatFran Povše). Kljub volilnemu neuspehu je politično kariero nadaljeval v obliki predavanj in razprav (med katerimi številne vTrstu), leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovomSlovenci in Jugoslovani, v katerem se je zavzel za združitev vsehjužnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dnizapora. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom vJudenburg na avstrijskemŠtajerskem. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen služenja.
Po daljši bolezni je umrl vdeželni bolnišnici v Ljubljani. Pokopali so ga naljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.
Uvrščamo ga med štiri predstavnikeslovenske moderne (poleg Murna, Ketteja in Župančiča). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirkeErotika in ŽupančičeveČaše opojnosti in velja za začetek slovenskemoderne. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi,balade inromance. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič,Fran Govekar inFran Eller.
Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivomromantike,naturalizma,dekadence,simbolizma inimpresionizma je pisalpovesti,novele,romane,črtice in dramska besedila.
Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivomIbsena (Kralj na Betajnovi) inGogolja, pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi(satiričnikomedijiPohujšanje v dolini šentflorjanski,Za narodov blagorter politična satiraHlapci).
V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je vpovestiHlapec Jernej in njegova pravica simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanomNa klancu pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana.
Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kritiko in esejistiko (Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki)..
Za svoje pisateljsko delo je uporabljal številnešifre inpsevdonime. Ti so značilni predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja. Izmišljena literarna imena je pogosto menjaval pri objavah včasnikuSlovenec, ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da sodeluje prikatoliških listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat:
Kipi v spomin njemu se nahajajo:na Vrhniki (delo kiparjaIvana Jurkoviča), na Rožniku v Ljubljani (delo kiparjaFrančiška Smerduja), predCankarjevim domom v Ljubljani (Slavko Tihec), pa tudi vSveti Trojici v Sloveskih goricah. Njegovo ime nosi več cest/ulic/trgov po Slovejiji, osnovnih šol,Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Spominski plošči in svojo ulico ima tudi naDunaju.
Ministrstvo za šolstvo organizira tekmovanje s področja znanja slovenščine zaCankarjevo priznanje.
Vlada Republike Slovenije je leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto, 11. decembra 2018 je bila namreč stota obletnica pisateljeve smrti. Ob tej priložnosti so potekale številne kulturne aktivnosti po vsej Sloveniji, zlasti v njegovem rojstnem kraju. Med drugim je bilo prirejenih več muzejskih razstav, o Cankarjevem življenju pa sta izšla tudi dokumentarno-igrani filmCankar instrip.[6]
Slovenski center PEN,Slovenska akademija znanosti in umetnosti,Znanstvenoraziskovalni center SAZU inUniverza v Ljubljani pod pokroviteljstvomObčine Vrhnika od leta 2020 podeljujejoCankarjevo nagrado za najboljšopripovedno,lirično,dramsko aliesejistično knjigo minulega leta.[7]
Opomba: Datumi nastanka dram so povzeti iz knjige:Pregled slovenske književnosti[8]
Portal:Literatura
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
