| Pokrajina | Glavno mesto | Površina | Prebivalstvo | Gostota
(preb./km²) | Število okrožij | opombe | Zemljevid |
|---|
| Alborška pokrajina | Karadž | 5833 km² | 2,289.375 | 392,5
preb./km² | 4 | Do 23. junija 2010 je bila Alborška pokrajina del
Teheranske pokrajine. |  |
| Ardabilska pokrajina | Ardabil | 17.953 | 1,228.000 | 68,4
preb./km² | 9 | Do leta 1993 je bila Ardabilska pokrajina del pokrajine
Vzhodni Azerbajdžan. |  |
| Bušeherska pokrajina | Bušeher | 27.653 km² | 886.267 | 32
preb./km² | 9 | Bušeherska pokrajina je bila prvotno del pokrajine Fars, ki se je
do leta 1977 imenovalaHalidž Fars (Perzijski zaliv). |  |
| Čahar-Mahal in Bahtijari | Šahrekord | 16.332 km² | 842.002 | 51,6
preb./km² | 7 | Čahar-Mahal in Bahtijari sta bila do leta 1973
del Isfahanske pokrajine. |  |
| Fars | Širaz | 133.100km² | 4,528.514 | 34
preb./km² | 23 | Prvotno je vsebovala današnjo Bušehersko pokrajino. |  |
| Gilan | Rašt | 14.042 km² | 2,381.063 | 169,6
preb./km² | 16 | Prvotno je vsebovala današnjo
Kurdistansko in Zandžansko pokrajino. |  |
| Golestan | Gorgan | 20.195 km² | 1,617.087 | 80,1
preb./km² | 11 | Golestan je nastal 31. maja 1997 z odcepitvijo okrožij Aliabad,
Gonbad-e Kavus, Gorgan, Kurduj, Minudašt in Turkaman od pokrajine
Mazandaran. Do leta 1937 je bil Gorgan znan kotAstarabad. |  |
| Hamadanska pokrajina | Hamadan | 19.368 km² | 1,674.595 | 86,5
preb./km² | 8 | Hamadanska pokrajina je nastala z odcepitvijo od Kermanšaške pokrajine. |  |
| Hormuzgan | Bandar Abas | 70.697 km² | 1,062.155 | 15
preb./km² | 11 | Hormuzgan je bil prvotno del Kermanske pokrajine in se je do leta 1977
imenovalBanadir va Džazajiri Bari Oman (Luke in
otoki Omanskega zaliva). |  |
| Huzestan | Ahvaz | 64.057 km² | 4,274.979 | 66,7
preb./km² | 23 | Prvotno je vsebovala današnje pokrajine Luristan
, Kuhgiluje in Bojer-Ahmad. |  |
| Ilamska pokrajina | Ilam | 20.133 km² | 548.787 | 27,3
preb./km² | 8 | Ilamska pokrajina je nastala z odcepitvijo iz Kermanšaške pokrajine. |  |
| Isfahanska pokrajina | Isfahan | 107.027 km² | 4,559.256 | 42,6
preb./km² | 22 | Leta 1986 je bilo Isfahanski pokrajini pripojeno nekaj okrožij
pokrajine Markazi. |  |
| Vzhodni Azerbajdžan | Tabriz | 45.491 km² | 3,603.456 | 79,2
preb./km² | 19 | Nastala je 1950 leta z delitvijo pokrajine Azerbajdžan |  |
| Yazdska pokrajina | Yazd | 129.285 km² | 958.323 | 7,4
preb./km² | 10 | Yazd je bil prvotno del Isfahanske pokrajine. Leta 1986
so ji bili dodana okrožja pokrajine Isfahan, leta 2002 tudi
veliko horasansko okrožje Tabas. |  |
| Južni Horasan | Birdžand | 95.385 km² | 600.568 | 6,3
preb./km² | 8 | Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana na Južni,
Severni in Razavi Horasan, leta 2007 so bila dodana tri
okrožja (Bošruja, Firdus in Sarajan) iz pokrajine Severni Horasan. |  |
| Kazvinska pokrajina | Kazvin | 15.549 km² | 1,143.200 | 73,5
preb./km² | 5 | Pokrajina je nastala 31. decembra 1996 z odcepitvijo
okrožij Kazvina in Takistana iz Zandžanske pokrajine. |  |
| Kermanska pokrajina | Kerman | 180.836 km² | 2,947.345 | 16,3
preb./km² | 20 | Prvotno je vsebovala današnjo pokrajino Hormuzgan. |  |
| Kermanšaška pokrajina | Kermanšah | 24.998 km² | 1,938.060 | 77,5
preb./km² | 14 | Pokrajina in istoimenski sedež so od 1950 do 1979 leta
nosili imeKermanšahan, do leta 1995 paBahtaran. |  |
| Kuhgiluje in Bojer-Ahmad | Jasudž | 16.249 km² | 634.299 | 39
preb./km² | 5 | Prvotno je bila sastavni del pokrajine Huzestan, do leta
1995 se je imenovalaBojer-Ahmad in Kuhgiluje |  |
| Komska pokrajina | Kom, Iran (Qom) | 11.526 km² | 1,064.546 | 92,4
preb./km² | 1 | Do leta 1995 je bila sestavni del
Teheranske pokrajine. |  |
| Kurdistanska pokrajina | Sanandadž | 28.203 km² | 1,440.158 | 51,1
preb./km² | 10 | Kurdistanska pokrajina je bila prvotno del pokrajine Gilan |  |
| Luristan | Horamabad | 28.294 km² | 1,716.527 | 60,7
preb./km² | 10 | Luristan je bila prvotno del pokrajine Huzestan. |  |
| Markazi | Arak | 29.130 km² | 1,326.826 | 45,5
preb./km² | 11 | Prvotno je bila sestavni del pokrajine Mazandaran, leta 1986
je bilo nekaj okrožij Markazija dodano Isfahansko
Semnanski in Zandžanski pokrajini. |  |
| Mazandaran | Sari | 23.756 km² | 2,823.606 | 118,9
preb./km² | 16 | Prvotno je vsebovala današnje pokrajine
Golestan, Markazi in Semnan. |  |
| Razavi Horasan | Mašhad | 118.854km² | 5,593.079 | 47,1
preb./km² | 26 | Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana
na Južni, Severni in Razavi Horasan. |  |
| Semnanska pokrajina | Semnan | 97.491 km² | 589.742 | 6
preb./km² | 5 | Semnanska pokrajina je bila prvotno del Mazandarana, leta 1986
ji je bilo dodano nekaj okrožij pokrajine Markazi. |  |
| Sistan in Beludžistan | Zahedan | 181.785 km² | 2,290.076 | 12,6
preb./km² | 14 | Do leta 1986 je pokrajina nosila imeBeludžistan in Sistan. |  |
| Severni Horasan | Bodžnurd | 28.434 km² | 811.572 | 28,5
preb./km² | 7 | Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana
na Južni, Severni in Razavi Horasan. |  |
| Teheranska pokrajina | Teheran | 12.981 km² | 12,505.741 | 963,4
preb./km² | 13 | Do leta 1986 je Teheranska pokrajina pripadala pokrajini Markazi. |  |
| Zandžanska pokrajina | Zandžan | 21.773 km² | 970.946 | 44,6
preb./km² | 7 | Zandžanska pokrajina je bila prvotno del Gilana, leta 1986
ji je bilo dodano nekaj okrožij pokrajine Markazi. |  |
| Zahodni Azerbajdžan | Urmija | 37.059 km² | 2,873.459 | 77,5 preb./km² | 17 | V času dinastije Pahlavi je bila Urmija znana kotRezaja |  |
|
| Iran | Teheran | 1,628.750 km² | 70,495.782 | 43,3
preb./km² | 369 | |  |
|---|
.jpg)