Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Internacionalizacija in lokalizacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zaslonski posnetek okoljaTDE, delno lokaliziranega vtradicionalno kitajščino

Internacionalizacija in lokalizacija, okrajšanoi18n inL10n,[1] sta procesa za prilagajanjeprogramske opreme različnimjezikom, regionalnim posebnostim in tehničnim zahtevam ciljnih geografskih skupin uporabnikov.[2] Internacionalizacija je v tem paru proces oz. usmeritev razvojaaplikacije, da jo je možno zlahka prevesti ali drugače prilagoditi brez spreminjanja jedra, lokalizacija pa proces dodajanja prevodov ali drugih komponent, ki jih je treba prilagoditi lokalnim zahtevam, na to osnovo. Lokalizacijo se izvede za vsako lokaliteto posebej v zadnji fazi razvoja, internacionalizacijo pa ob ustreznem načrtovanju samo enkrat, med razvojem.[3]

Besedi zaradi njune dolžine programerji pogosto okrajšajo znumeronimomai18n (18 je število črk med prvo in zadnjo črko v angleški besediinternationalization) inL10n (enako zalocalization).[1][4] L10n nekateri pišejo z veliko začetnico, da se bolje ločita.[5] Okrajšavo i18n so uvedli pri podjetjuDigital Equipment Corporation v 1970. ali 1980. letih.[6][7] Drugje, med drugim pri podjetjihIBM inOracle, namesto tega uporabljajo besedoglobalizacija (globalization, g11n) kot krovni izraz za internacionalizacijo in lokalizacijo.[8]

Obseg

[uredi |uredi kodo]

Prevajanje v jezike uporabnikov je običajno najzamudnejši del lokalizacije jezika aplikacije. Poleg tega je treba pri lokalizaciji upoštevati še druge slovnične posebnosti, med njimi:[2]

  • format zapisa številk in datumov,
  • pisave z različnimi nabori črk; sodobni sistemi uporabljajo standardUnicode za zapisovanje znakov vseh jezikov z enotnimkodiranjem znakov,
  • smer pisanja: od leve proti desni pri večini evropskih jezikov, od desne proti levi vhebrejščini inarabščini, pri nekaterih azijskih jezikih lahko tudi od zgoraj navzdol,
  • pravila rabevelikih začetnic inločil,
  • zapletenejša slovnična pravila (rodilnik, množinske oblikeštevnikov ipd.) – pomembna pri programih, ki dinamično generirajo uporabniški izpis.

V širšem smislu lahko naletijo programerji pri lokalizaciji na številne kulturne razlike med skupinami uporabnikov poleg samega jezika, ki jih je treba upoštevati:[9]

  • merski sistemi,
  • valute,
  • lokalnizakoni,
  • prepoznavni simboli zaikone,
  • formati poštnih naslovov, telefonskih številk ipd.,
  • standardivelikosti papirja,
  • standardi električnega omrežja, ...

Tehnike

[uredi |uredi kodo]

Tako pri predelavi obstoječe programske opreme kot pri dizajnu in razvoju nove, internacionalizirane aplikacije, je prvi korak oddelitev vseh lokalizabilnih delov (bodisi programske kode, besedila ali drugih podatkov) v ločene module.[2]

Pri zagotavljanju prevodov je prevladujoča praksa, da se tekste oblikuje kot nize virov, ti pa so nato naloženi po potrebi med izvajanjem programa. Nizi so spravljeni v posebnih datotekah, ki jih je enostavno prevesti. Datotekam s prevedenimi nizi včasih pravimo sporočilni katalog (message catalog), saj se ti nizi imenujejo sporočila (message). Katalog običajno vključuje zbirko datotek v določenem formatu lokalizacije in standardnoknjižnico za interpretacijo formata.[2]

Drugi lokalizacijski problemi, kot sta smer pisanja insortiranje, zahtevajo globlje posege v arhitekturo programa.[2]

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. 12»Localization vs. Internationalization«.W3C. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 3. aprila 2016. Pridobljeno 27. marca 2016.
  2. 12345Hall, P. A. V.; Hudson, R., ur. (1997).Software without Frontiers: A Multi-Platform, Multi-Cultural, Multi-Nation Approach. Chichester: Wiley.ISBN 0-471-96974-5.
  3. Esselink, Bert (2006).»The Evolution of Localization«(PDF). V Pym, Anthony; Perekrestenko, Alexander; Starink, Bram (ur.).Translation Technology and Its Teaching (With Much Mention of Localization). Tarragona: Intercultural Studies Group – URV. str. 21–29.ISBN 84-611-1131-1. Arhivirano izprvotnega spletišča(PDF) dne 7. septembra 2012.
  4. »GNU gettext Utilities: Concepts«.gnu.org. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 18. septembra 2019. Pridobljeno 29. oktobra 2019.Two long words appear all the time when we discuss support of native language in programs, and these words have a precise meaning, worth being explained here, once and for all in this document. The words are internationalization and localization. Many people, tired of writing these long words over and over again, took the habit of writing i18n and l10n instead, quoting the first and last letter of each word, and replacing the run of intermediate letters by a number merely telling how many such letters there are.
  5. alan (29. marec 2011).»What is Internationalization (i18n), Localization (L10n) and Globalization (g11n)«.ccjk.com. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 23. avgusta 2022.The capital L in L10n helps to distinguish it from the lowercase i in i18n.
  6. »Glossary of W3C Jargon«.W3C. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 2. septembra 2011. Pridobljeno 13. oktobra 2008.
  7. »Origin of the Abbreviation I18n«.I18nGuy.Arhivirano iz spletišča dne 27. junija 2014. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  8. »Globalize Your Business«. IBM. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 31. marca 2016.
  9. Giammarresi, Salvatore (2011). »Strategic views on localization project management«. V Dunne, Keiran J.; Dunne, Elena S. (ur.).Translation and Localization Project Management: The Art of the Possible. American translators association scholarly monograph series. John Benjamins Publishing Company. str. 39–41.ISBN 978-90-272-3192-5.

Zunanje povezave

[uredi |uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:Internacionalizacija in lokalizacija.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Internacionalizacija_in_lokalizacija&oldid=6280155«
Kategorije:
Skrita kategorija:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp