 | |
 | |
| Klinični podatki | |
|---|---|
| Blagovne znamke | Gleevec, Glivec |
| AHFS/Drugs.com | monograph |
| MedlinePlus | a606018 |
| Licenčni podatki | |
| Nosečnostna kategorija | |
| Način uporabe | peroralno |
| Oznaka ATC | |
| Pravni status | |
| Pravni status | |
| Farmakokinetični podatki | |
| Biološka razpoložljivost | 98 % |
| Vezava na beljakovine | 95 % |
| Presnova | jetrna (predvsem sCYP3A4) |
| Razpolovni čas | 18 h (imatinib) 40 h (aktivni presnovek) |
| Izločanje | z blatom (68 %) in skoziledvice (13 %) |
| Identifikatorji | |
| |
| Številka CAS |
|
| PubChemCID | |
| IUPHAR/BPS | |
| DrugBank | |
| ChemSpider | |
| UNII | |
| KEGG | |
| ChEBI | |
| ChEMBL | |
| CompTox Dashboard(EPA) | |
| ECHA InfoCard | 100.122.739 |
| Kemični in fizikalni podatki | |
| Formula | C29H31N7O |
| Mol. masa | 493,603 g/mol 589,7 g/mol (mezilat) |
| 3D model (JSmol) | |
| |
| |
Imatinib je učinkovina iz skupinezaviralcev receptorskih tirozin kinaz, ki se uporablja za zdravljenjekronične mieloične levkemije,gastrointestinalnega stromalnega tumorja (GIST) in nekaterih drugih vrstraka.[1] Razvilo ga je farmacevtsko podjetjeNovartis in ga v Evropi, Avstraliji in Latinski Ameriki dalo na tržišče podzaščitenim imenomGlivec, v Kanadi, ZDA in Južni Afriki pa kotGleevec.[2] Sedaj so na tržišču že tudigenerična zdravila z imatinibom, na primerImatinib Teva inMeaxin.[3]
Imatinib se uporablja za zdravljenjekronične mieloične levkemije,gastrointestinalnega stromalnega tumorja (GIST) in nekaterih drugih vrstraka.[1]
Imatinib je bil prvo usmerjeno zdravilo pri zdravljenju kronične mieloične levkemije (KML).Klinična raziskava, ki je primerjala učinkovitost imatiniba v primerjavi z dotlej uveljavljenim zdravljenjem zinterferonom alfa incitarabinom ter pokazala, da je bilo zdravljenje z imatinibom učinkovito pri veliko večjem deležu bolnikov. Bolniki so zdravilo tudi dobro prenašali, zmanjšala pa se je tudi verjetnost napredovanja bolezni.[4] Zdravilo je prejelo odobritev za zdravljenje kronične mieločne levkemije pri bolnikih s prisotnimkromosomom Filadelfija, in sicer pri katerihpresaditev kostnega mozga kot zdravljenje prve izbire ne pride v poštev in z boleznijo v kronični fazi po neuspelem zdravljenju z interferonom alfa. Uporablja se tudi pri KML v pospešeni ali blastni fazi.[5]
Imatinib je odobren tudi za zdravljenje gastrointestinalnega stromalnega tumorja, ki je vrsta rakaželodca inčrevesja in nastane z nenadzorovano rastjo celicvezivnih tkiv teh organov.[5]
Imatinib je odobren tudi za zdravljenje nekaterih drugih rakavih bolezni, in sicer:[5]
Imatinib deluje na določene encime, imenovanetirozin kinaze. Te so pogosto prisotne v levkemičnih celicah določenih krvnih rakov in v tumorjih GIST.
Celice potrebujejo za preživetje signalne poti, ki jih aktivirajo beljakovine. Nekatere beljakovine v teh kaskadnih signalnih poteh uporabijo fosfatno skupino za aktivacijo. Fosforilacijo beljakovin povzročijo encimi tirozin kinaze. V zdravih celicah se tirozin kinaze »vklapljajo« in »izklapljajo« po potrebi. Če pa pride do določenih sprememb v obliki genetskih mutacij, pa tirozin kinaze ostanejo »vklopljene« ves čas in neprestano fosforilirajo tarčne beljakovine ter povzročajo razrast takihrakavih celic in preprečujejo njihovo celično smrt.[6]
Za nastanek kronične mieloične levkemije je ključna določena genetska sprememba vbelih krvničkah, in sicer pride do translokacije med kromosomoma 9 in 22, njen rezultat pa je kromosom Filadelfija. Nastane fuzijski gen BCR-ABL1, ki je odgovoren za sintezo beljakovine bcr-abl1, le-ta pa ima lastnosti tirozin kinaze, ki sfosforilacijo aktivira znotrajcelične signalne poti in s tem sproži razmnoževanje matičnih celic, moti dozorevanje in preprečujecelično smrt. Imatinib z vezavo na mesto zaadenozintrifosfat (ATP) beljakovine bcr-abl1 zavre njegovo delovanje intako preprečuje razrast rakavih celic.[7] Tirozinska kinaza bcr-abl1 je prisotna le v rakavih, ne pa tudi zdravih celicah, zato deluje imatinib tarčno.[8]
Zavira tudi določene receptorske tirozin-kinaze, na primer receptor Kit. Posledično zavira proliferacijo in inducira apoptozo v gastrointestinalnih stromalnih tumorskih (GIST) celicah, ki izražajo aktivirajočo mutacijoKit.[5]
Hudi neželeni učinki so sorazmerno redki. Med blagimi neželenimi učinki so pogosti kožniizpuščaj, bolečine v kosteh, zastajanje tekočine v telesu,neješčnost (anoreksija),depresija in porast telesne teže. Lahko pride do zavore delovanjakostnega mozga (mielosupresija), ki se kaže kotnevtropenija,trombocitopenija oziromaanemija in lahko zahteva občasno tudi prekinitev zdravljenja.[9]