Igralni pogon ni pogoj za razvoj iger. Ob razvoju iger, pa opazimo, da se določene funkcionalnosti ponavljajo. Opazimo, da bi bilo dobro določene funkcionalnosti predpripraviti, ker bi jih lahko kasneje, ali v novi igri ponovno uporabili. Igralni pogon služi prav temu, da so osnovne funkcionalnosti vnaprej pripravljene in so na voljo za uporabo.Prav tako pa so funkcionalnosti, ki so večkrat uporabljene bile tudi večkrat testirane in s tem so bolj robustne.[2]
Z vsemi funkcionalnistmi, ki so pripravljene za uporabo, razvijalcem pogoni dovoljujejo izgradnjo iger na višjem nivoju, saj jim ni treba skrbeti za nižje funkcionalnosti, kot npr. upodabljanje objektov na zaslonu, ampak lahko takoj začnejo z razvojem bolj unikatnih delov iger, kot npr. logika uporabe nekega objekta v igri.
Na osnovi se sistemi za upodabljanje ločijo na2D in3D sisteme. Upodabljanje jeproces generiranja slike nazaslonu iz računalniško ustvarjenihmodelov. Modeli so pogosto povezani vscenske strukture. Upodabljevalnik mora skrbeti za prikazgeometrije,teksture,osvetlitve,senčenja scene.[3] V osnovi pa poskrbi, da razvijalci iger ne rabijo skrbeti, kako se bodo elementi igre prikazovali na zaslonu. Za pogone, ki podpirajo 3D upodabljanje, je pogosto treba modele uvoziti iz programov za3D modeliranje.
Animacije v igrah pomeni premikanje elementov v virtualnem svetu, kar daje občutek da svet živi. V osnovi gre za cikle vnaprej pripravljenih animacij, ki se ob določenih pogojih predvajajo npr. ob premikanju avtomobila se vrtijo kolesa.[4]
Pogoni skrbijo tudi za emuliranje okolja. K okolju spada kreiranje tal, kar je pogosto doseženo s pomočjo različnih map, preko katerih pogon generira podatke o višinah in teksturah za določen del tal.
Fizika v igrah je sistem, ki izračunava premikanje predmetov povirtualnem svetu preko fizikalnih zakonov. Običajno pa gre v pogonih zgolj zasimulacijo fizike do takšne mere da deluje navidezno realno.V igralnih pogonih pa je pomemben tudimehanizem trka, ki preračunava razdalje med elementi vvirtualnem svetu in razvijalcem ponuja programerski prostor, da se odzovejo na določene trke elementov.
Pod sistem zazvok v pogonu ja zbirka funkcij, ki programerjem olajsajo delo z zvočnimi datotekami. Podsistem olajša programerju predvajanje zvokov v igrah. Naprednejši sistemi ponujajo tudi funkcije, ki povezujejo zvoke z objekti v virtualnem svetu in tako predvajajo zvoke na različnih razdaljah.
Igralni pogoni s podporo zaomrežje omogočajo programerjem enostavno prilagoditev njihovih iger za igranje v omrežnih skupnostih. Nekateri pogoni imajo vgrajeno tudi podporo zaMMORPG igre.
Posebni efekti so sestavni del vseh igralnih pogonov. Gre za sistem poimenovan “sistem delcev” (angl. particle system). To je sistem, ki vsebuje neviden element v virtualnem svetu, iz katerega izhajajo delci in tako kreirajo animacijo oz. poseben efekt. Delci, ki izhajajo iz začetnega elementa so večinoma sličice stopenj animacije, ki se izmenjujejo in tako tvorijo iluzijo efekta.[5]
Uporabniški vmesniki v igrah so vizualni vmesniki, ki skrbijo za osnovno navigacijo po igri (torej meniji), in tudi deli, ki prikazujejo statuse igralcu (npr. števec hitrosti). Ti deli iger se prikazujejo ločeno od virtualnega sveta in so že predpripravljeni v modernih pogonih.
Razvojni paketi so zbirke programja, s pomočjo katerih se olajša razvoj iger. Mnogi moderni igralni pogoni ponujajo svoje razvojne pakete, ki pa se razlikujejo v številu funkcionalnosti. V osnovi pa vsi paketi vsebujejo razvojno okolje za pisanje programske kode in nadzorom nad viri (slikami, zvoki, 3D modeli,...). Pogosto pa ponujajo tudi urejevalnike virtualnih svetov in urejevalnike posebnih efektov.[6]
Igralni pogon, razvit pri podjetjuValve, s pomočjo tega pogona so bile razvite številne igre, nekatere med temi so: Half-Life: Alyx, Dota Underlords, Artifact
Odprtokodni igralni pogon, ki ga je razvila spletna skupnost. Pogon je v celoti napisan vprogramskem jeziku Java. Popularnih iger napisanih s pomočjo tega pogona ni, obstaja pa dosti projektov, kjer jih razvijajo.[12]