_-_Whisperings_of_Love_(1889).jpg)
Idila je literarni ali slikarskižanr, ki prikazuje mirno in zadovoljno življenje, navadno povezano znaravo ali stanjem v naravi, ki izraža mir in ubranost. Beseda izvira izstare grščine εἰδύλλια (eidúllia) in pomeni 'kratka pesem'. Pogosto se pojavlja v opoziciji z vojno inmestom, v 19. stoletjem pa se idila pojavi tudi v mestu. Predstavljala je nasprotjeplemstvu in pomenila vrnitev k avtentičnemu, ne le k naravi.
Idila je kot posebna literarna zvrst določena predvsem vsebinsko, tj. pomotivih intemah. Njeno območje so prizori, podobe in ideje miroljubnega, naivno srečnega življenja na podeželju, med pastirji, kmeti in vaščani, včasih tudi z »malimi ljudmi« večjih mest. Formalno so idile zelo raznovrstne. Po zunanjeritmični obliki so lahko verzne ali prozne. Po notranji zgradbi nihajo medliriko inepiko, včasih se približajodramatiki, vendar bolj v zunanji obliki dialoga kot v dejanski sestavi. Po kraju dogajanja se lahko imenuje pastirska (pastoralna,bukolična),ribiška,lovska in vaška. Podobno je tudi poimenovaje idil v prozni obliki.
Začetnik idile je bil starogrški pesnikTeokrit. Glavna tema njegove poezije je podeželsko življenje sicilskih pastirjev, ljudi tesno povezanih z okoljem in naravo, ki so jo razumsko in čustveno dojemali skozi vse leto. Teokritova bukolska poezija je močno vplivala zlasti na italijansko, nemško in francosko književnost v t. i. pastoralni poeziji, kar je le druga označitev za Teokritovo bukoliko. Njegovo poezijo so kasneje posnemali pesnikiKatul,Vergil,William Wordsworth, lordAlfred Tennyson,Giacomo Leopardi,Johann Wolfgang von Goethe in drugi.
Idilična povest v slovenskem okolju je bila do druge svetovne vojne redka. Prvo daljše delo, naslovljeno kot idila, jeMarjeticaAntona Kodra. V slovenski pripovedni tradiciji se idila največkrat povezuje sfolkloro. Govorimo o t. i.folklorni idili (Jakob Bedenek,Sonce in senca,Fran Jaklič,Nevesta s Korinja). Življenje, predstavljeno v idili, je umaknjeno na podeželje, je skromno, mirno, harmonično, naravno. Naloga idile je pomirjevalno vplivati na bralca ali gledalca ter pomirjati in zanikati družbene in osebne konflikte.
Idilična besedila v tuji literaturi:
Izraz idila se uporablja tudi v slikarstvu. Tema teh slik je preprosto življenje ljudi v neciviliziranih pogojih. Običajno se v slikah pojavljajo trije elementi: človek, živali in okolje, ki so združeni v harmonično celoto. Narava v tej kombinaciji je predstavljena na nezahteven, realističen način. Slikarstvo idil se je razvilo v 18. stoletju, njen najvidnejši predstavnik pa je francoski slikarWilliam Adolphe Bouguereau.
