Humoralna imunost jespecifična imunost zaradiprotiteles vkrvni plazmi,limfi in drugihtelesnih tekočinah[1] (v nasprotju scelično imunostjo, ki jo vršijolimfociti T). Protitelesa proizvajajo aktiviranilimfociti B, imenovaniplazmatke. Dražljaj za aktivacijo limfocita B lahko posreduje drugaantigen predstavitvena celica (na primerdendritska celica). Sproščena protitelesa se vežejo naantigene na površini mikroorganizma, ki je vdrl v organizem (npr.bakterije alivirusa).[2] Humoralna imunost ima tako ime, ker zajema snovi v telesnih tekočinah (lat. humor = vlaga).
Imunski sistem organizma razdelimo naprirojenega inpridobljenega. Vsak od njiju je sestavljen iz humoralne in celične komponente.
Protitelesa soimunoglobulini,glikoproteinske molekule. Izraza protitelo in imunoglobulin se pogosto uporabljata sopomensko. Nahajajo se v krvi in tkivnih tekočinah ter v izločkih. Gre za velike globularne (okroglaste)beljakovine, ki so oblikovane v črko Y. Pri sesalcih obstaja 5 razredov protiteles:IgA,IgD,IgE,IgG inIgM. Med seboj se razlikujejo v bioloških lastnostih in delujejo proti različnim antigenom.[2]
Protitelesa so mehanizem pridobljene imunosti za prepoznavanje in nevtraliziranje tujkov, kot so bakterije in virusi. Posamezno protitelo prepozna točno določen antigen, proti kateremu je ustvarjeno. Po vezavi na antigene lahko protitelesa povzročijo aglutinacijo in obarjanje kompleksov antigen-protitelo, označijo tujke zafagocitozo (ki jo izvršijomakrofagi in druge celice), blokirajo virusne receptorje ter spodbudijo druge imunske odzive, kot je na primerkomplementni sistem.