Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Humin

Koordinati:46°17′N13°8′E / 46.283°N 13.133°E /46.283; 13.133
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Humin

Gemona del Friuli
Glemone
Città di Gemona del Friuli
Citât di Glemone
Humin
Humin
Grb Humin
Grb
Humin se nahaja v Italija
Humin
Humin
Geografski položaj v Italiji
Koordinati:46°17′N13°8′E / 46.283°N 13.133°E /46.283; 13.133
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija - Julijska krajina
PokrajinaVidemska pokrajina (UD)
FrazioniCampagnola, Campolessi, Maniaglia, Ospedaletto, Godo, Centro Storico, Stalis, Taviele, Taboga
Upravljanje
 • ŽupanPaolo Urbani
Površina
 • Skupno56,2 km2
Nadm. višina
272 m
Prebivalstvo
 (30. november 2008)[1]
 • Skupno11.175
 • Gostota200 preb./km2
Demonimit. gemonesi
fur. glemonàs ali glemonats
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
33013
Klicna koda0432
ZavetnikSanta Maria Assunta
Dan8. december
Spletna stranUradno spletno mesto

Humin (slov. tudiGumin;furlanskoGlemone,italijanskoGemona del Friuli,nemškoKlemaun) jeobčina in istoimenskomesto v severovzhodnem deluFurlanije naslovensko -italijanskinarodnostni meji.

Geografija

[uredi |uredi kodo]

Občina Humin se razprostira na površini 56 km² in ima 11.104 prebivalce. Mesto se je razvilo ob vznožjuMalega Karmana vzhodno odrekeTilment (Tagliamento). V Huminu je križiščeželezniških progVidem -Trbiž in Humin -Maniago. Prebivalci se ukvarjajo predvsem z lesno industrijo, ki nazaduje, povečujejo pa se trgovina, gradbena in kovinska industrija.

Zgodovina

[uredi |uredi kodo]

Humin se v starih listinah kotGlemona oziromaKlemaun prvič omenja okoli leta 610. Zarheološkimi najdbami je dokazano, da je bilo današnje področje Humina poseljeno že vprazgodovini inantiki. V srednjem veku je sodila podoglejskega patriarha. Razmeroma ugodne cestne povezave med severovzhodno Italijo in nemškimi deželami ob reki Tilment in poKanalski dolini so kraju omogočile razmeroma hitro in močno gospodarsko rast. Mesto je bilo od1420 v lastiBeneške republike, od1797 do1866 paAvstrije; od leta 1866 je vItaliji. Od leta 2016 je središčeHuminske medobčinske zveze.

Potresa leta 1976

[uredi |uredi kodo]

Mesto je bilo vuničujočih potresih 6. maja in 15. septembra popolnoma porušeno, vendar so zgodovinsko jedro in najpomembnejše kulturno-zgodovinske spomenike že obnovili.

Znamenitosti

[uredi |uredi kodo]

Župnijska cerkevMarijinega vnebovzetja (Santa Maria Assunta) jetriladijska stavba, ki so jo začeli graditi v 13. stoletju in jo v tridesetih letih 14. stoletja vgotskem slogu dokončali. V potresu je bil podrt desni del ladje in zvonik. Na fasadi so romanske skulpture in na desni strani portala predimenzioniran Kristus.

Zgrajena je na mestu starejše cerkve med letoma 1290 in 1337, ko je posvetil škof Parenzo Giovanni.Epigraf, zazidan v ospredju pove ime obrtnika, mojstra Giovanni-ja, ki je bil tudikipar inarhitekt in mu pripisujejo portal in različne skulpture, ki krasijo pročelje. Drugi Giovanni, Griglio iz Gemone, je avtor dveh najbolj zanimivih del - kamnitih skulpturpietra del Friuli del ‘300. Prvi je ogromenkip Krištofa, 7 metrov visok, izklesan iz 6 blokov kamna in narejen med letoma 1331 in 1332. Drugi je galerijaSvetih treh kraljev, ki je sestavljena iz 9 kipov, ki predstavljajo pripoved: prihod Svetih treh kraljev, Čaščenje treh kraljev in Sanje. Nekateri umetnostni zgodovinarji so mnenja, da gre za umetniško šolo iz Humina. Fasada je okrašena s tremi rozetami, od katere je bila osrednja narejena v Benetkah med letoma 1334 in 1336, kipar Maestro Buzeta. Renesančni portal je delo Bernardina da Bissoneja. Današnji videz fasade je posledica obsežne obnove iz let 1825-1826.

Katedrala je ločena od dela naselja z močnim zidom, ki ima dvojni namen: zaščito pred plazovi in predstavlja del obrambnega sistema mesta.

V mestu sta vredni omembe šecerkvi Sv. Marije, Matere milosti (Santa Maria delle Grazie), ki jo je dal postavitisv. Anton Padovanski, in jo je do tal porušil katastrofalni potres 6. maja 1976, inSvetega Janeza Krstnika, ki jo je do omenjenega potresa krasil čudovito poslikan lesen strop.

Na mestnem trgu stojirenesančnapalača postavljena leta1502.

okolica Humina

Znani meščani

[uredi |uredi kodo]

Pobratena mesta

[uredi |uredi kodo]
  • Foligno, Italija, od leta 2001
  • Laakirchen v Zgornji Avstriji, od leta 2000
  • Vrba (Velden), (Valentin Petritsch, nekdanji župan (1973-1997) v Vrbi je bil v letu 2006 imenovan za častnega meščana Humina)

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. All demographics and other statistics: Italian statistical instituteIstat.
  2. Bojan-Ilija Schnabl,Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68,ISBN 978-3-7086-0864-8.

Viri

[uredi |uredi kodo]
  • Trinko, Ivan:Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:Humin.
  • Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784.ISBN 978-3-7086-0218-9.


Province of Udine
Splošno
Narodne knjižnice
Drugo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Humin&oldid=6239812«
Kategorije:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp