Honfleur jepristaniškonaselje inobčina v severozahodnemfrancoskemdepartmajuCalvadosregijeSpodnje Normandije. Leta 2006 je naselje imelo 8.177 prebivalcev.
Kraj se nahaja v pokrajiniAuge (Normandija) ob izlivureke Sene vRokavski preliv (nasprotiLe Havra).
Honfleur je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občineAblon,Barneville-la-Bertran,Cricquebœuf,Équemauville,Fourneville,Genneville,Gonneville-sur-Honfleur,Pennedepie,Quetteville,La Rivière-Saint-Sauveur,Saint-Gatien-des-Bois inLe Theil-en-Auge s 16.715 prebivalci.
Kanton Honfleur je sestavni del okrožjaLisieux. Prebivalstvo se je gibalo med 8000 in 9000 od leta 1793 in je imel leta 2006 (po INSEE[2] according toINSEE[3][4]) 8177 prebivalcev, ki se imenujejo Honfleurais.
Naselbina se prvikrat omenja v viru normanskega vojvodaRiharda III. iz leta 1027. V sredini 12. stoletja je Honfleur predstavljal pomembno vmesno trgovsko postajo medRouenom inAnglijo. Medstoletno vojno ga je dvakrat zasedla angleška vojska, leta 1357 in v letih 1419-1450. V začetku 16. stoletja je postal pomembno izhodišče prekomorskih odprav: 1503de Gonnevilla na obaleBrazilije, 1506Jeana Denisa na otokeNove Fundlandije in ustjeReke svetega Lovrenca, 1608 ekspedicijade Champlaina, ustanovitelja mestaQuebec. V tem času je postal tudi eno od petih glavnih pristanišč trgovine s sužnji v Franciji. Njegov zaton se je začel konec 18. stoletja z vojnamifrancoske revolucije inPrvega Francoskega cesarstva ter preselitvijo trgovskega pristanišča vLe Havre.
V 19. stoletju je v kraju delovala slikarska šolaécole de Honfleur. V njej so delovali poleg drugih tudiGustave Courbet,Eugène Boudin,Claude Monet inJohan Jongkind, ki so prispevali k nastankuimpresionističnega gibanja.
Cerkev je posvečenasv. Katarini iz Aleksandrije, kot je razvidno iz lesene skulpture nad verandozvonika, ki ločuje dvecerkveni ladji. V roki drži kolo in meč. Prva ladja je najstarejši del stavbe, ki datira v drugo polovico 15. stoletja, zgrajena takoj po stoletni vojni. Zgrajena je bila po vzoru na tržnico, z uporabo ladjedelniške tehnike, ki daje vtis narobe navzdol obrnjenega ladijskega trupa. Zvonik je bil zgrajen na razdalji, ki onemogoča da bi zgorel v primeru požara. Dejansko pa zvonik prestreza strele zaradi svoje višine in položaja na hribu. V 16. stoletju, je bila dodana druga ladja, katere obok je bil lesen, kot oboki skromnih gotskih cerkva. Ta drugi del je bil precej vsestranski, in ni videti kot ladijski trup. Kasneje so dodali kapele v obeh ladjah. Cerkev je v celoti lesena.
Slavni "Axe mojstri" iz mestne ladjedelnice so ustvaril to lepo stavbo brez uporabe žage, prav tako kot njihovinormanski predniki (ki jih je mogoče videti v akciji vtapiseriji iz Bayeuxa).
Žarki, ki se uporabljajo za ustvarjanje stebrov ladje in stranskih sten so neenake dolžine, ker ni bilo dovolj hrastov enako dolgih za gradnjo. Nekateri imajo oporo iz kamna raznih višin, nekateri te opore nimajo. Cerkev je delno prekrita s kostanjevimiskodlami, ki se v lokalnem narečju imenujejoessentes.
Neonormanska veranda je bila zgrajena po vzoru podeželskih normandijskih cerkva na začetku 20. stoletja in je nadomestila monumentalno vežo v neoklasicističnem slogu iz dvajsetega stoletja.
Treba je omeniti, da klasičneorgle prihajajo iz župnije St. Vincent izRouena, renesančni balkon je okrašen z glasbeniki.Vitraji iz 19. stoletja krasijo okna na vzhodnemkoru.
Stavba nimatransepta, stranske stene kapele so enolično okrašene s kipi zadnjihsvetnikov, vključno z dvema lokalnima: Saint Marcouf in Sainte Thérèse de Lisieux.
- cerkev sv. Štefana (Église Saint-Étienne), stara župnijska cerkev vgotskem slogu, ki datira v delu v 14. in 15. stoletju. Je najstarejša v mestu. Izdelana je iz apnenca in caenskega kamna, saj se mesto Honfleur nahaja na meji teh dveh apnenčastih kamnin. Zvonik je pokrit s skodlami iz kostanjevega lesa. Danes je zraven Pomorski muzej.
- cerkev sv. Leonarda (Église Saint-Léonard) s fasado v razposajenem gotskem slogu. Preostali del stavbe je bil obnovljena v 17. in 18. stoletju, kar pojasnjuje nenavadno obliko zvonika, ki predstavlja nekakšno kupolo.
- muzeja Eugèna Boudina, Erika Satieja, muzej stari Honfleur, pomorski muzej.
Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske
Zvonik cerkve sv. Katarine
Zvonik z uro cerkve sv. Katarine
Kmetija Saint-Siméon, ki so jo radi slikali slikarji
Hiša Satie
Stari pomol v Honfleurju
- Erik Satie, francoski skladatelj in pianist (1866-1925).
Honfleur je pobraten z:[5]
in partnersko mesto z:
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:
Honfleur
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Drugo | |
|---|
