| Hipon Hippo Regius | |
|---|---|
 Bazilika sv. Avguština nad ruševinami Hipona | |
| Lokacija |  Alžirija |
| Regija | Provinca Annaba |
| Koordinati | 36°52′57″N07°45′00″E / 36.88250°N 7.75000°E /36.88250; 7.75000 |
Hippo Regius,Hipo aliHipon je starodavno ime sodobnega mesta Annaba v severniAlžiriji. V zgodovini je bilo pomembnofeničansko,berbersko,rimsko invandalsko mesto. Od leta 435 do 439 je bilo glavno mestoVandalskega kraljestva.[1] Po osvojitviKartagine leta 439 se je prestolnica preselila v Kartagino.
Hipon je bil prizorišče več zgodnjih krščanskih koncilov in domAvguština iz Hipona, cerkvenega očeta in svetnika, zelo pomembnega v zahodnem krščanstvu.
Hipon je latinizirana punska besedaʿpwn (𐤏𐤐𐤅𐤍),[2][3] verjetno povezana z besedoûbôn, ki pomeni"pristanišče".[4] Mesto so prvi naseliliFeničani izTira okoli 12. stoletja pr. n. št. Da bi ga razlikovali odHippo Diarrhytus (sodobnaBizerta vTuniziji), so ga Rimljani imenovaliHippo Regius (dobesedno"Kraljevski povodni konj"), ker je bil ena od rezidenc numidijskih kraljev. Ime najbližje reke je bilo latinizirano v Ubus, zaliv vzhodno od nje pa v Hiponski zaliv (latinskoHipponensis Sinus).
Pomorsko mesto blizu izliva reke Ubus je postalo uspešna rimska kolonija[5] in pomembno mesto vrimski Afriki. Bilo je tudi rezidenca škofa, svetegaAvguština iz Hipona. Leta 430 soVandali med svojim prodiranjem proti vzhodu vzdolž severnoafriške obale oblegali obzidani Hipon. Sveti Avguštin in duhovščina so se umaknili v notranjost, ker bi se morali pod Vandali spreobrniti varijanstvo, sicer bi bil usmrčeni. 28. avgusta 430, tri mesece po začetku obleganja, je sveti Avguštin umrl, star 76 let.[6] Smrt bi lahko bila posledica lakota ali stresa. Po 14 mesecih obleganja so lakota in neizogibne bolezni pustošile tako med meščani kot med oblegovalci. Mesto se je na koncu vdalo in kraljGajserik ga je izbral za prvo prestolnicoVandalskega kraljestva.[7]
Leta 534 je Hipon osvojiloBizantinsko cesarstvo in ga obdržalo do leta 698, ko so ga osvojili muslimani.Arabci so v 8. stoletju mesto obnovili.
Približno tri kilometre od Hipona so berberskiZiridi v 11. stoletju ustanovili mesto Beleb-el-Anab, ki so ga v 16. stoletju za nekaj let zavzeliŠpanci. Sledili so jimFrancozi v časuLudvika XIV. in ponovno leta 1832. Preimenovali so ga v Bône ali Bona. Postal je eno od središč departmaja Constantine v Alžiriji.[5] Imel je 37.000 prebivalcev, od tega 10.800 prvotnih prebivalcev, od tega 9.400muslimanov in 1.400 naturaliziranihJudov. 15.700 je biloFrancozov in 10.500 tujcev, med njimi velikoItalijanov.
