Hifa (s tujkohypha, množ.hyphae, izstarogrške ὑφή, huphḗ – »mreža«) je nitasta, scitoplazmo napolnjena incelično steno obdana struktura, ki jo tvorijo nekaterebakterije inglive ter glivam podobneoomicete.
Hife gliv so razvejane strukture, obdane s cevasto celično steno in običajno ločene s pregradami – »septami«. Hife se prepletajo med seboj in tvorijo kompaktne kosme, ki jim družno pravimomicelij. Hife rastejo samo na konicah in so večjedrne strukture;celična delitev v hifi ne poteče popolnoma; po delitvijedra se obe hčerinski jedri ne ločita zmembrano in steno temveč ostaneta povezana. V razraslem miceliju je lahko na stotine jeder. Takim hifam pravimocenocitične. Priplesnih nekatere hife ob razvejitvi zrastejo navpično nad micelij in tvorijo na vrhu razmnoževalne strukture –konidije, na katerih nastajajospore. Pri drugih glivah nastane na vrhu micelija makroskopska razmnoževalna struktura, ki ji pravimogoba. Poleg teh dveh skupin poznamo šekvasovke, ki ne tvorijo hif.[1] Glivne hife so običajno debele 4–6μm.[2]
Pri nekaterih bakterijah so hife udeležene prinespolnem razmnoževanju. Na eni strani celice požene dolga, tanka hifa, na konici katere prične brsteti nova celica. Kmalu po tem se v brst po hifi prenese kopijakromosoma, na koncu rasti pa se oddeli od matične celice s pregrado in nazadnje loči kot hčerinska celica.[3]
