Herpesvirusi (znanstveno imeOrthoherpesviridae, prej imenovani in bolj poznaniHerpesviridae) so velikadružinavirusov. Povročajo herpetičneokužbe v obliki mehurčkov nasluznicah inkoži ter druge bolezni. Gre za viruse, ki jih obdaja ikozaedričnabeljakovinskaovojnica. Njihovadednina se nahaja v obliki dvoverižneDNK. Za vse herpesviruse je značilno, da po okužbi ostanejo v telesu dosmrtno. Praviloma mirujejo in ne povzročajo težav, v nekaterih primerih pa se lahko reaktivirajo, kar se kaže z izbruhom bolezni ali samo blažjih težav.
Družina ima sledeče poddružine in rodove:[1]
Poznanih je osem vrst herpesvirusov, ki sopatogeni za človeka in jih imenujemo humani herpesvirusi ter oštevilčimo z ustreznim številom od 1 do 8. Razdeljeni so v 3poddružine (herpesvirusi alfa, beta in gama). Posamezne vrste virusa povzročajo specifičnebolezni.
Za to poddružino sta značilna hitropodvojevanje in širok spektergostiteljev. Nahajajo se vživčnih ganglijih gostiteljevega organizma.
Podvojujejo se počasi, imajo ozek spekter gostiteljev ter povzročajo močno povečanje okužene celice (citomegalijo).
Imajo zelo različen čas podvojevanja ter zelo ozek spekter gostiteljev. Povezujejo jih tudi z nastankomraka.