Helmno | |||
|---|---|---|---|
 Stari del Helmna z renesančno mestno hišo na desni | |||
| |||
  Helmno | |||
| Koordinati:53°20′57″N18°25′23″E / 53.34917°N 18.42306°E /53.34917; 18.42306 | |||
| Država |  Poljska | ||
| Vojvodstvo | Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo | ||
| Powiat | Helmno | ||
| Gmina | Helmno(mestna občina) | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 13,56 km2 | ||
| Nadm. višina | 75 m | ||
| Prebivalstvo (31. december 2021[1]) | |||
| • Skupno | 18.915 | ||
| • Gostota | 1.400 preb./km2 | ||
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
| Poštne številke | 86-200 | ||
| Omrežna skupina | +48 56 | ||
| Avtomobilska oznaka | CCH | ||
| Državna cesta |  | ||
| Vojvodska cesta |  | ||
| Spletna stran | www | ||
Helmno (poljsko Chełmno,nemško Kulm) je mesto v severniPoljski z 18.915 prebivalci (december 2021).[1] Je središče okraja Helmno vKujavsko-pomorjanskem vojvodstvu.
V srednjem veku je imelo Helmno velik pomen in dalo ime Helminski deželi. V Kraljevini Poljski je bilo središče Helminskega vojvodstva in sedež katoliške škofije.
Ime mesta izhaja iz besedechelm, ki v stari poljščini pomenihrib.[2][3] Ko je bilo to ozemlje leta 1232 podeljenoTevtonskemu viteškemu redu kot poljskifevd, se je v uradnih dokumentih začelo uporabljati germanizirano ime Kulm, saj je bilo mesto članicaHanzeatske lige in del države Tevtonskega reda.[4] Medprvo delitvijo Poljske leta 1772 ga je priključilaPrusija in ga v svojih prizadevanjih za germanizacijo uradno preimenovala v Kulm.[5] Med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni se je mesto iz Chełmna znova preimenovalo v Kulm.
Prva pisna omemba mesta Helmno je v listini, ki naj bi jo leta 1065 izdal poljski vojvodaBoleslav II. Velikodušni za benediktinski samostan v Mogilnu. Leta 1226 je vojvodaKonrad I. Mazovski v deželo Helmno povabil tevtonske viteze. Leta 1233 je Kulm dobil mestne pravice, znane kot "Kulmske pravice", obnovljene leta 1251, ki so veljale v več kot 200 poljskih mestih. Papeški legat Viljem iz Modene je leta 1243 imenoval mesto za naslovni sedež rimskokatoliške škofije Helmno pod pristojnostjoriškega nadškofa. Stolnica in škofova rezidenca sta bili dejansko v sosednji Chełmżi. Mesto je postalo uspešen član trgovskeHanzeatske lige.
Kulm/Helmno je bil do leta 1454 del državeTevtonskih vitezov. Leta 1440 je bilo eden od ustanovnih članovPruske konederacije, ki je nasprotovala tevtonski oblasti[6] in bilo na zahtevoKazimirja IV. Jagela leta 1454 ponovno vključeno v poljsko državo. Maja 1454 je mesto vTorunju obljubilo zvestobo poljskemu kralju.[7] Po koncutrinajstletne vojne so se tevtonski vitezi odpovedali zahtevam po mestu in ga priznali za del Poljske. Postalo je glavno mesto vojvodstva Helmno. Po razpustitvi nadškofije v Rigi leta 1566 so se škofje iz Helmna udeleževali koncilov cerkvene province metropolita vGnieznu. To prakso jeSveti sedež priznal z buloDe salute animarum leta 1821, ko je škofija Helmno postalade jure sufraganija nadškofije Gniezno. Škofija Helmno je bila ob tej priložnosti povečana za Górzno, Krajno in Działdowo. Leta 1692 se je lokalna gimnazija preoblikovala v Akademijo Helmno (Akademia Chełmińska), ki je leta 1756 postala podružnicaJagelonske univerze vKrakovu, najstarejše in vodilne poljske univerze.[8] V 1690. Letih je bil predavatelj na akademiji Grzegorz Gerwazy Gorczycki, eden največjih poljskih baročnih skladateljev.[9]
Poprvi delitvi Poljske je mesto leta 1772 priključilaKraljevina Prusija. Med letoma 1807 in 1815 je bilo del kratkotrajnega poljskega Varšvskega vojvodstva in bilo po koncunapoleonskih vojn ponovno priključeno k Prusiji.
Kot Kulm je bil garnizijsko mesto. Leta 1776 jeFriderik Veliki tu ustanovil kadetnico, ki naj bi služila ponemčevanju poljskih območij in plemstva.[10] Leta 1890 je bilo v garniziji 561 vojaških uslužbencev.[11] 1. oktobra 1890 je bila kadetnica premeščena v Koszalin (takrat Köslin) naPomorjanskem.[12] Kot del protipoljske politike so Prusi iz Helmna izgnali vse profesorje krakovske univerze,[8] ukinili lokalno poljsko akademijo in zaprli katoliške samostane.[13] Poljaki so bili podvrženi različnim represijam, lokalni poljski časopisi pa so bili zaplenjeni.[13]
Sloviti poljski kirurg Ludwik Rydygier je leta 1878 v mestu odprl svojo zasebno kliniko, kjer je izvajal pionirske kirurške posege. Leta 1880 je prvi na Poljskem in drugi na svetu odstranilpilorični sfinkter pacientu z rakom na želodcu in leta 1881 prvo resekcijo peptične razjede na svetu.[14] Rydygier je zaradi nadlegovanja s strani pruskih oblasti leta 1887 kliniko prodal Leonu Polewskemu, enemu od svojih zaposlenih.[14]
22. januarja 1920 je poljske enote ob prihodu v mesto pozdravila velika množica prebivalcev. Helmno je bilo ponovno vključeno v Poljsko, ki je po prvi svetovni vojni ponovno pridobila neodvisnost.[13]
Ko je leta 1939 izbruhniladruga svetovna vojna, so nacistične nemške okupacijske oblasti v pokrajini pomorile 5000 poljskih civilistov.[15] Grozodejstva so se zgodila predvsem v naseljih Klamry, Małe Czyste, Podwiesk, Płutowo, Dąbrowa Chełmińska in Wielkie Łunawy. Veliko Poljakov je bilo usmrčenih v gozdovih.[15] Preostanek poljskega prebivalstva je bil v skladu z nemško politiko Lebensraum izgnan v Generalno gubernijo v vzhodnem delu Poljske pod nemško okupacijo. Na območju Helmna so bile aktivne odporniške skupine poljske tajne države, kot so Polska Żyje (Poljska živi), Rota, Grunwald in Szare Szeregi. Območje je bilo upravljano kot del Reichsgaua Danzig-Zahodna Prusija in je služilo kot sedež okrožja (kreis) Kulm.
25. januarja 1945 je umikajoča se nemška vojska po načelu požgane zemlje požgala več zgradb v mestu, vključno z bolnišnico, železniškim terminalom in pivovarno.
Mesto je bilo od leta 1975 do 1998 del Torunjskega vojvodstva.
V Helmnu je od njegove ustanovitve živelo mešano prebivalstvo. V drugi polovici 19. stoletja je bilo v mestu približno ⅔ Poljakov, približno ⅓ Nemcev in nekaj stoJudov.[5]
Helmno ima dobro ohranjeno srednjeveško središče s petimigotskimi cerkvami in čudovitorenesančno mestno hišo sredi tržnega trga. Staro mestno jedro je eden od poljskih uradnih nacionalnih zgodovinskih spomenikov.
Po Helmnu je poimenovan Helminski krajinski park ob desnem breguVisle.
_ID_601491.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
