| Grintovec | |
|---|---|
 Grintovec z vrhaKogla, spredajVeliki podi | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 2.558 m [1] |
| Prominenca | 1.706 m [1] |
| Izolacija | 53,0 km |
| Seznam | Ultra |
| Koordinate | 46°21′25″N14°32′10″E / 46.35694°N 14.53611°E /46.35694; 14.53611 [1] |
| Geografija | |
  Grintovec Lega:Slovenija | |
| Gorovje | Kamniško-Savinjske Alpe |
| Pristopi | |
| Prvi pristop | Giovanni Antonio Scopoli leta 1759 |
| Najlažji pristop | peš[2] |
Grintovec (včasih tudiGrintavec) je z 2558metri najvišjivrhKamniško-Savinjskih Alp. Južno vršno pobočje, imenovano Streha, je gruščnato in na nižjem delu delno travnato. Proti jugovzhodu se spušča greben Dolge stene, prepadne pa so stene na zahodu proti Dolcam, jugozahodu proti Suhemu dolu in proti Velikim podom na vzhodu. S severovzhodnim grebenom se preko Mlinarskega sedla povezuje z Dolgim hrbtom (2473 m). V tem grebenu se nahaja tudi Mali ali Jezerski Grintovec (2447 m). Z Dolško škrbino se navezuje na Jezersko Kočno (2540 m). Tu se nahaja še Mali Kokrski Grintovec.
Dostop z juga od Cojzove koče čez Streho je nezahteven. S severa vodita nanj zahtevni zavarovani Frischaufova pot čez Mlinarsko sedlo in Špremova pot čez Dolško škrbino. Kdaj je bil prvič osvojen, se natako ne ve, verjetno pa so ga domači pastirji osvojili že v 18. stoletju. Prvi turistični pristop je opravil botanikScopoli leta 1759, nekaj let za njim naravoslovecWulfen (1762 in 1763), za njimi pa še stotnik Bosio leta 1823 inFrischauf leta 1874. Pristop preko severne stene so odkrili šele leta 1875 na Frischaufovo prigovarjanje. To naj bi uspelo dvemaJezerjanoma, Antonu Šenku in Antonu Muriju.
Cojzova koča na Kokrskem sedlu stoji na sedlu med Grintovcem inKalško goro. Imenuje se pobotaniku in ljubitelju gorskega cvetjaKarlu Zoisu (1756—1799).
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
