Grevtungi so biligotsko ljudstvo, ki je v 3. in. 4. stoletju živelo v Pontski stepi med rekamaDnester inDon v današnjiUkrajini.[1] Bili so tesno povezani z gotskimiTervingi, ki so živeli zahodno od Dnestra. Vzhodno od Grevtungov so ob Donu živeliAlani.
Ko so v poznem 4. stoletju v evropske stepe prišliHuni, so prisilili najprej Alane in nato še del Grevtungov, da so se jim pridružili. Alani, Goti in druga vzhodnoevropska ljudstva so tvorili pomemben delAtilove vojske. Veliko Grevtungov, nekaj Alanov in Hunov je prečilo spodnjoDonavo in se pridružilo veliki skupini Tervingov, ki je leta 376 vdrla vRimsko cesarstvo. Prišleki so leta 378 vbitki pri Adrianoplu porazili rimsko vojsko in se s soglasjem rimskega cesarja leta 382 tam naselili.
Prvotna plemenska imena Gotov se v Rimskem cesarstvu niso več uporabljala. Zdi se, da je veliko priseljencev iz leta 382 predstavljalo pomemben deležVizigotov, ki so se združili podAlarikom I.
Pisec Jordanes iz 6. stoletja v svojem deluGetica Grevtungov sploh ne omenja, iz besedlila pa je kljub temu mogoče razbrati, da so bili Grevtungi tesno povezani z gotskim kraljemErmanarikom in kasneje z Amalsko dinastijo, ki je bila med Atilovimi Goti. Po propadu Atilovega imlerija so Amalidi ustanoviliOstrogotsko kraljestvo na rimskemBalkanu.