| Grad Sokolac | |
|---|---|
Tvrđava Sokolac Stari grad Sokolac | |
Sokolac,Bihać, Bosna in Hercegovina | |
 Ruševine gradu/trdnjave Sokolac | |
  Grad Sokolac | |
| Koordinati | 44°47′08″N15°53′42″E /44.785639445379736°N 15.895137342537264°E /44.785639445379736; 15.895137342537264 |
| Vrsta | grad ostrog |
| Informacije o nahajališču | |
| Lastnik | Vlada Bosne in Hercegovine |
| Pod nadzorom |
|
| Odprto za javnost | Da |
| Stanje | vzdrževane razvaline |
| Zgodovina nahajališča | |
| Zgrajeno | prva pol. 15. stoletja |
| Zgradil | neznan |
| V uporabi | do 1878 |
| Gradbeni materiali | klesani kamen |
| Konflikti/vojne | Osmansko obleganje |
| Informacije o garniziji | |
| Garnizija | 2 topa in 12 vojakov (1833) |
Grad Sokolac je nekdanji srednjeveški utrjengrad nad vasjoSokolac, v občiniBihać, vBosni in Hercegovini.
Stari grad Sokolac se nahaja na hribu na vzhodni strani hriba Debeljača na levem breguUne. Spodaj se nahaja Golubićko polje, reka Una in glavna cesta.
V srednjeveških dokumentih se grad najpogosteje omenja pod naslednjimi imeni: Sokol, Zokol in Sokolatz. Prva omemba gradu sega v leto 1380. Najstarejša listina, v kateri je Sokolac omenjen kot kraljevo mesto, sega v leto 1395. Dolgo časa je bil izpostavljen bojem za kraljevi prestol in bosansko krono med kraljemaSigismundom Luksemburškim in Ladislavom Neapeljskim. Po tem so kralji grad pogosto podarjali plemičem, a so ga od njih tudi kupovali. Kot najpomembnejši poveljnik mesta je izstopal kapitanPeter Keglević iz Bihaća. Zaradi pomena Sokolaca za obrambo Bihaća je grad prejel od pooblaščenih gospodarjev po ukazu kralja Ferdinanda.
Osmanska vojska je grad in trdnjavo zavzela leta 1592. O obdobju osmanske vladavine ni veliko podatkov. Do leta 1711 je bila v Bihaćkem sandžaku, kasneje pa kot del Bihaćke kapetanije. Takrat je grad upravljal ćehaja. V celotnem obdobju osmanske vladavine je bilo pomembnejši grad bližnji Ripač, ki se je nahajal na otoku na reki Uni, južno od gradu Sokolac. Po popisu prebivalstva iz leta 1833 sta bila v gradu / trdnjavi v Sokolcu (v Bihaćkem kadiluku) le 2 majhna topa, nedatirani popis pa kaže, da je bilo v mestu le 12 neferjev (vojakov). Po letu 1878 je bil opuščen.
Na mestu današnjega gradu ali trdnjave je stalo prazgodovinsko gradišče izbronaste dobe, ki je merilo 670 x 170 metrov. Sledi prazgodovinske keramike, najdene med arheološkimi izkopavanji, kažejo na datacijo od 10. do 9. stoletja pred našim štetjem, kar sovpada s časom obstojakolib na reki Uni v bližnjem naseljuRipač. Takrat so območje Une naseljevali pripadnikiilirskega plemenaJapodov.
Današnji grad, ki ima obliko trikotnika, predstavlja ostanke srednjeveške in osmanske trdnjave. Na vrhu obzidja so vidni ostanki gosto razporejenih parapetov, vsak z majhno strelno luknjo na sredini, pod katerimi so ostanki konzol in luknje za gradnjo lesenega portika. V prostorni notranjosti gradu je opaziti sledi ostankov hiš, ki so se naslanjale na obzidje. Ob vhodu v mesto je trinadstropni vstopni stolp (Kapi kula). Grajsko dvorišče je precej prostorno, z največjo dolžino 175 in širino 120 metrov. Na najvišji točki v ogradi je Glavni stolp, ki ga s štirih strani obdaja majhno notranje obzidje, nepravilne kvadratne oblike. V zadnjih izkopavanjih so v tem majhnem ograjenem prostoru našli tudi cisterno. Premer glavnega stolpa je 10 metrov, višina pa 16 metrov. Vhod vanj je v drugem nadstropju in je z notranjim dvoriščem povezan z lesenim stopniščem. Notranji prostori so obokani s šilastim obokom, s kaminom in kvadratnimi okni, pred katerimi so kamnite klopi. Posebej opazne so konzole na stenah, ki so bile uporabljene za stenske police. Na samem vrhu stolpa so strelnice, z zaščitno ograjo, brez lesene šilaste strehe, ki je prvotno pokrivala stolp. Iz prvega nadstropja vodi stopnišče v ozko pritličje z majhno sobo.
Trdnjava je bila razglašena za narodni spomenik.[1]
