Zelo velika, tudi več ton težka skala, običajno v povsem tujem okolju, na pašniku, v gozdu, ki jo je odložil ledenik ali plaz ali se je odtrgala iz stene.
bivak vreča
Lahka, spalni, podobna vreča, za bivakiranje v sili.
bok gore
Ploskev, ki omejuje steber, steno; stranski del stebra, stene, gore.
Velika podolžna razjeda, ki poteka z vrhnjih delov gore proti dolini, čez pobočje, steno, nastala zradi delovanja vode, snežnih in/ali lednih plazov; Tudi ozka dolina s strmimi pobočji.
Podolgovat stik dveh strmih pobočij ali sten; tudi strma, podolgovata visokogorska vzpetina.
greda
Navadno ožja, poševno potekajoča polica v skalovju, nasuta s kamenjem.
grigri
Kovinska priprava trikotne oblike za varovanje od zgoraj ali spodaj in pri napredovanju v plezališčih, ki samodejno zaustavi drsenje vrvi in skrajša padec, sestavljena iz notranjega polkrožnega utora, skozi katerega teče plezalna vrv, in ušesa, v katero se vpne vponka zaradi zaprtja in pritrditve na telo, plezalni pas.
Zaobljena podolgovata gorska vzpetina z razmeroma položnimi pobočji, nastala zaradi tektonskih premikov oziromakolizije dveh tektonskih plošč. Označuje tako gorski hrbet na kopnem, kot hrbet v oceanih in morjih.
Strma in ozka razpoka s prečnim prerezom navadno v obliki črke U in vzporednima stenama, široka najmanj toliko, da je mogoče gvozdenje s celim telesom.
klin
Kovinski pripomoček s steblom, glavo in ušesom, ki se zabije v razpoko, izvrtino v skali, sneg, led, uvije v led za varovanje in napredovanje pri plezanju, reševanju; tudi v obliki ostrega kota uravnan zaključek doline.
klonica
Lopa, manjša votlina.
kočna
Polkrožen zaključni del ledeniške doline, obdan s strmimi pobočji; pogosto ime za gore nad takimi dolinami.
komarča
Strm zatrep, skalnat več deset ali sto metrov visok prag nad koncem ledeniške doline.
Barvno znamenje za označevanje poti v obliki kroga, trikotnika, pravokotnika, črt ali puščic, tudi s črkami in številkami.
melišče
Svet ob vznožju gorskih sten, prekrit z odkruški: s peskom, z gruščem, kamenjem in posameznimi skalami.
metulj
Pripomoček za varovanje (pri tehničnem plezanju tudi napredovanje); aktivno zatikalos prožnim ali togim steblom ali dvema stebloma z zanko iz jeklenice, s tremi ali štirimi izsredniki in napenjalom, ki se namesti v poči tako, da se napenjalo potegne navzdol, pri čemer se izsredniki zaprejo, pri popustitvi napenjala pa razprejo.
Bolj ali manj vodoravna spodnja ploskev izbokline, podobna strešnemu napušču (streha).
neskončna zanka
Sklenjena zanka iz sešitega traku, krajšega kosa vrvi, pomožne vrvice, sklenjenih s podaljševalnim vozlom, za spust po vrvi, sisteme varovališč, škripčevja; za navezovanje, varovanje na stojišču/varovališču.
niša
Manjša votlina v steni z ravnim ali položnim dnom.
Navadno 4-8 mm debela in 40 cm - 7 m dolga vrv, ki se uporablja za zanke, vozle pri reševanju, samovarovanju, kot vmesni člen med dvema pritrditvenima točkama.
prag
Nekaj deset metrov visoka, strma ali navpična stena v položnejšem svetu; tudi višji navpičen odsek v nagnjeni površini (stopnja < prag < skok).
Nižji del gorskega slemena, kjer je možen pehod iz ene doline v drugo.
sidrišče
Mesto z eno ali več sidrnimi točkami, navadno na varovališču.
skalovje
Več velikih skal.
skok
Glej prag.
sleme
Enakomerno visoka podolgovata, strma gorska vzpetina. Po navadi porasel in nerazčlenjen.
steber
Visok, izrazit, izbočen del stene, ki je omejen s strmimi ploskvami, boki, tudi grapami, ki pogosto sega od vznožja do vrha stene.
stena
Zelo strmo skalno ali ledeno pobočje z nagibom nad 40º.
stojišče
Mesto v steni, kjer je omogočeno stati. Odtod plezalec varuje soplezalca.
stolp
Velika pokončna kamnita tvorba, ki je v spodnjem delu zaraščena s steno.
stop
Razčlemba v steni, na katero lahko med plezanjem stopimo.
svedrovec
Specialni sklani klin, za pritrditev katerega v steno izvrtamo luknjo in ga uvijemo vanjo. Uporablja se na mestih, kjer ni moč zabiti običajnega klina.
Mesto, prostor v steni s sidriščem in stojiščem, kjer plezalec varuje sebe in soplezalca.
vponka
Kovinski pripomoček z obroču podobnim telesom in zaskočko na vzmet v katerega se pri plezanju, hoji, reševanju vpre vrv, pomožna zanka, hitra zanka, še ena vponka zaradi (samo)varovanja. Dve vponki povezani z zanko tvorita sistem, lahko pa se uporablja tudi samostojno.
vratca
Ozek presledek v grebenu, v katerem je mogoče speljati stezo.
Osnovni plezalni pripomoček, namenjen varovanju soplezalca. V alpinizmu se največ uporabljajo dinamične vrvi, ki se pri padcu raztegnejo in s tem ublažijo sunek. Kadar se vrv napelje za stalno, da se ob njej vzpenja z žimarji, se uporabi statična vrv.
