V grškinovi zavezi je ta hrib opisan kot »kraj, ki se imenuje Golgota (grškoΓολγοθᾶ), kar pomeni ›kraj lobanje‹(grškoΚρανίου Τόπος)«(Mt 27,33). Verjetno gre za hrib, ki so ga v aramejščini imenovaliגלגלתא [Gûlgaltâ] = Lobanja. VVulgati je ime prevedeno v latinščino kot Calvaria - Kalvarija. Besedokalvarija se danes v slovenščini uporablja tudi kot sinonim za veliko trpljenje.
Po novozaveznih opisih je bila Golgota blizu Jeruzalema, vendar pa zunaj mestnega obzidja. Na Golgoti so Jezusa križali, po smrti na križu pa so ga pokopali v grobnici v neposredni bližini. CesarKonstantin I. Veliki je v letih326-335 na kraju, kjer naj bi bil Jezusov grob, postavilBaziliko Svetega groba (Božjega groba). V cerkvi je kup kamnov, ki naj bi bil ostanek griča Golgote, in s to razlago se strinjajo številni obiskovalci pa tudi zgodovinarji.
Obstaja pa tudi druga možna lokacija. Ko je britanski častnik Charles George Gordon v letih 1882-83 služboval v Palestini, je opazil drug zanimiv kraj, ki bi lahko bil Golgota. Kraj leži nekoliko severno od Cerkve svetega groba in zbuja pozornost s svojo obliko: v navpični steni sta dve večji vdolbini in nekaj manjših, kar daje vtis oblike človeške lobanje.
Verniki se spominjajo Jezusove poti na Golgoto v molitvikriževega pota.
