A Kodon AUG kodira za metionin kot tudi služi kot mesto začetka prevajanja; na prvem zaporedju AUG v kodirajoči regiji mRNK se prevajanje prične, nadaljnja pa se prevedejo v metionin.[1].
Obrnjena tabela
Ala/A
GCU, GCC, GCA, GCG
Leu/L
UUA, UUG, CUU, CUC, CUA, CUG
Arg/R
CGU, CGC, CGA, CGG, AGA, AGG
Lys/K
AAA, AAG
Asn/N
AAU, AAC
Met/M
AUG
Asp/D
GAU, GAC
Phe/F
UUU, UUC
Cys/C
UGU, UGC
Pro/P
CCU, CCC, CCA, CCG
Gln/Q
CAA, CAG
Ser/S
UCU, UCC, UCA, UCG, AGU, AGC
Glu/E
GAA, GAG
Thr/T
ACU, ACC, ACA, ACG
Gly/G
GGU, GGC, GGA, GGG
Trp/W
UGG
His/H
CAU, CAC
Tyr/Y
UAU, UAC
Ile/I
AUU, AUC, AUA
Val/V
GUU, GUC, GUA, GUG
START
AUG
STOP
UAA, UGA, UAG
Kodoni vnukleinskih kislinah niso fizično ločeni med seboj, zato je pomembno, kje se prevajanje začne. Za primer, zaporedje GGGAAACCC se lahko bere na tri različne načine – če prevajalni sistem začne z branjem pri prvem gvaninu, je zaporedje kodonov GGG AAA CCC, torej glicin - lizin - prolin. Če prične pri drugem, je zaporedje GGA AAC, torej lizin - asparagin, če pri tretjem pa GAA ACC, torej glutaminska kislina - treonin. Pravimo, da za vsako zaporedje obstajajo trije različni bralni okvirji. Po katerem bralnem okvirju se bo dogajalo prevajanje, določa t. i. začetni oz. start-kodon.Translacijski aparat nato prevaja zaporedje nukleotidnih baz v zaporedje aminokislin, dokler ne naleti nazaključni oz. stop-kodon, kjer se prevajanje konča.
Iz preglednice sta razvidni še dve lastnosti genskega koda:nedvoumnost inredundanca. Sistem je nedvoumen, ker se isto zaporedje nikoli ne prevede v dve ali več različnih aminokislin in redundančen, ker lahko isto aminokislino kodira več različnih zaporedij. Drugo lastnost imenujemo tudi z izrazomdegeneriranost genetskega koda. Za primer, kodona GUU in GUC oba kodirata valin, noben od njiju pa ne katere druge aminokisline. Degeneriranost v praksi pomeni, da lahko pride do zamenjave kakšne od baz (točkovnemutacije), ne da bi to imelo vpliv na nastajajočo beljakovino. Takšni mutaciji pravimo »tiha«. Edina aminokislina, ki jo kodira samo en kodon, je metionin. AUG, ki ga kodira, je hkrati začetni kodon. Lahko pride tudi do mutacije, ki spremeni bralni okvir (npr. točkasta delecija). Takšna mutacija skoraj gotovo povzroči okvarjeno beljakovino.
Velika večinagenov v živem svetu je kodirana po natanko enakih pravilih, zato včasih označujejo ta genetski kod kot »kanoničen«. V resnici obstaja nekaj različic, npr. včloveškihmitohondrijih,kandidah itd.[2] Razlikam navkljub pa so si vsi genetski kodi močno podobni med seboj in mehanizem kodiranja je pri vseh enak.
Kmalu po odkritju zgradbe DNK jeGeorge Gamow objavil predpostavko, da mora biti koda za kodiranje aminokislin sestavljena iz treh znakov. Pri zaporedju štirih različnih baz je namreč 3 najmanjše število ponovitev, ki da spermutacijami več kot 20 kombinacij, kot je aminokislin, ki gradijo beljakovine. Leta 1961 staFrancis Crick inSydney Brenner dokazala, da je temu res tako. Uporabila staproflavin, ki se vriva med baze v nukleinski kislini in s tem povzroči premik bralnega okvirja za prevajanje. Le kadar so bile v zaporedje vrinjene natanko tri molekule proflavina je bila nastala beljakovina spet funkcionalna.
Istega leta staMarshall Nirenberg inHeinrich J. Matthaei razvozlala prvi kodon. Uporabila sta izolirano zaporedje RNK, sestavljeno iz samih uracilov (UUUUUU...) in ugotovila, da jepolipeptid, ki nastane, zgrajen samo iz fenilalanina. S kombinacijami baz sta Nirenberg inPhilip Leder razvozlala še nadaljnjih 53 od 64 kodonov. Z delom je nadaljevalHar Gobind Khorana, ki je razvozlal preostale. Za to odkritje so Nirenberg, Matthaei in Khorana leta 1968 prejeliNobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.
↑The Genetic Codes Zbrala Elzanowski A. in Ostell J., National Center for Biotechnology Information (NCBI), Bethesda, Maryland, ZDA. Pridobljeno 13.2.2010.
