| Fulvio Tomizza | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 26. januar1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2][3] Juricani |
| Smrt | 21. maj1999({{padleft:1999|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[2][1][3](64 let) Trst |
| Državljanstvo | .svg) Italija_crowned.svg) Kraljevina Italija Svobodno tržaško ozemlje |
| Poklic | pisatelj, novinar |
Fulvio Tomizza,italijanskipisatelj, *26. januar1935,Juricani vIstri, †21. maj1999,Trst.
Do začetka šolanja je prebival v Istri, zaključil je gimnazijo v Kopru. Študiral je vLjubljani na Fakulteti za romanske književnosti in na Akademiji za dramsko umetnost v Beogradu. V letu 1955 se je preselil vTrst, kjer je delal kot novinar na italijanskem radiu, od leta 1981 pa je bil svobodni pisatelj.
Tomizza je napisal okrog trideset del, večinoma romanov. Pisal je tudi eseje, novele, drame in otroško književnost. V svojih delih idejo meje prikazuje skozi usode posameznikov – meja ni prostor razmejevanja, temveč je prostor prepustnosti, ki ljudem daje možnost komunikacije, srečevanja. Tomizza se ne postavlja na italijansko ali slovensko stran, temveč kaže stvarnost iz različnih zornih kotov. V svojih delih piše predvsem o izseljevanju Italijanov iz Istre podrugi svetovni vojni ter s tem povezanimi občutki domotožja in izkoreninjenosti, o zgodovinski tematiki in vprašanjih manjšin.
Za prvi roman, Materada, ki je izšel leta 1960 (1989 v slovenskem prevodu) so najpomembnejši italijanskiliterarni kritiki izrazili navdušenje. Sledila staLa ragazza di Petrovia (Dekle iz Petrovije) inIl bosco di acacie e altri racconti (Akacijev gozd). Vsi trije romani so bili pozneje zbrani v knjigoTrilogia istriana (1967; slovenski prevod:Istrska trilogija). Sledila sta romanaLa quinta stagione (Peto obdobje) inL' albero dei sogni (Drevo sanj). Leta 1970 je objavil zbirko pripovediLa torre capovolta (Obrnjeni stolp). Dve leti kasneje je izšel romanLa città di Miriam (Miriamino mesto), v katerem izhaja iz tržaškega okolja. Za knjigoDove tornare (Kam naj se vrnem) je prejel literarno nagrado. Leta 1977 je objavil romanLa miglior vita (v slovenskem prevodu je z naslovomBoljše življenje izšel leta 1980), ki je bil prav tako nagrajen.
Izhajajoč iz tržaškega okolja piše tudi v deluL' amicizia (1980; slovenski prevod:Prijateljstvo, 1981) inFranziska (1997; Frančiška).
Tomizza je s knjigoLa finzione di Maria (1980;Maria Janis) začel niz z zgodovino zaznamovanih del. Najbolj pomenljivo jeIl male viene dal Nord (1984;Zlo prihaja s severa še ni dostopno v slovenskem prevodu), v katerem piše o kulturnem vzdušju vEvropi v 16. in 17. stoletju, pomembno vlogo v delu pa ima lik koprskega škofaPetra Pavla Vergerija.
Prozna dela, ki jih je napisal v tridesetletnem obdobju, je Tomizza zbral v zbirkoIeri, un secolo fa (1985;Včeraj, stoletje od tega).
Literarno nagrado je dobil tudi za romanGli sposi di via Rossetti (1986; v slovenskem prevoduMladoporočenca iz ulice Rossetti, 1987, Trst, Ljubljana), v katerem piše o tragični smrti Slovencev Stanka Vuka in Danice Tomažič (sestrePinka Tomažiča) v časufašizma. S tem dogodkom se ukvarja tudi dramaZaljubljeni v smrtTamare Matevc, ki je delno nastala po Tomizzijevem romanu.Uprizorjena je bila v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v sezoni 2008/9.
V naslednjih letih so izšla delaQuando Dio uscì di chiesa: vita e fede in un borgo istriano del Cinquecento (Ko je Bog zapustil Cerkev, življenje in vera istrske vasi v 16. stoletju),I rapporti colpevoli (Pregrešna razmerja),Poi vienne Cernobyl (Potem je prišel Černobil),L'ereditiera veneziana (Beneška dedinja),Fughe incrociate (Navzkrižni pobegi) inL'abate Roys e il fatto innominabile (Opat Roys in neizrekljivo dejanje).
Tomizza je na Tržaškem, po Italiji in drugih državah tudi večkrat predaval o vrednotah sobivanja različnih kultur in ljudi ob meji. Zbirko člankov, razmišljanj in predavanj o stvarnosti na Tržaškem, ki je nastajala več desetletij, je izdal pod naslovomAlle spalle di Trieste (1995; slovenski prevodNa ramenih oz.tudi Trstu za hrbtom).
Leta 1996 je izšel njegov romanDal luogo del sequestro (Iz kraja ugrabitve), posthumno pa delaLa visitatrice (1999;Obiskovalka),Nel chiaro della notte (2000;V jasnini noči),La casa col mandorlo (2000;Hiša ob mandljevcu oz. tudiHiša ob mandlju) inIl sogno dalmata (2001;Dalmatinski sen).
Tomizzev dramski opus obsega tudi dramska dela in besedila za otroke. Prvo kulturno približevanje med Trstom inJugoslavijo je opazno v igriVera Verk (1963), ki so jo uprizorili v Stalnem gledališču Furlanije Julijske krajine.L' idealista (Idealist) je dramatizacijaCankarjevega Martina Kačurja. Uprizorjeno je bilo leta 1976 v Stalnem gledališču Trst. Gledališče je z velikim uspehom gostovalo tudi v Ljubljani, v Beogradu in v sezoni 1983/1984 na odru dunajskega teatra Volkstheater.
Fulvio Tomizza je napisal leposlovna dela za otrokeLa pulce in gabbia (Bolha v kletki),Trick: storia di un cane (Trick: zgodba nekega psa),Anche le pulci hanno la tosse (Tudi bolhe kašljajo) terIl gatto Martino (Maček Martin).
Dela Fulvia Tomizze so prevedena vslovenščino,španščino,grščino,francoščino,angleščino,nemščino,romunščino,ruščino,poljščino,švedščino,norveščino,hrvaščino,nizozemščino, pa tudi vesperanto.
Za svoje književno ustvarjanje je Fulvio Tomizza prejel več nagrad. Italijansko literarno nagrado selezione campiello je dobil večkrat: za romanLa quinta stagione (Peto obdobje) leta 1965 in za knjigoDove tornare (Kam naj se vrnem) leta 1974. Prislužil si jo je tudi s knjigoGli sposi di via Rossetti in I rapporti colpevoli (za slednjo je dobil tudi nagrado Giovanni Boccaccio).
Tri leta pozneje prejel nagrado strega za romanLa miglior vita (Boljše življenje). Roman je bil preveden v deset jezikov in bil natisnjen v 400.000 izvodih. Po objavi nemškega prevoda je leta 1979 prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo.
Leta 1969 si je z delomL'albero dei sogni (Drevo sanj) prislužil nagrado za prozo viareggio, leta 1986 pa je bil izbran za prvega dobitnika prveMednarodne nagrade za književnost Vilenica (za romanGli sposi di via Rossetti).
Po njem je poimenovana literarna nagrada, ki jo podeljuje Lions klub Trst in čezmejni slovensko-italijansko-hrvaški kulturniForum Tomizza, ki ga prirejajo v Kopru, Trstu in Umagu, kjer so mu postavili tudi dopsni kip.
| |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
