Foucault je to nihalo prvič uporabil leta 1851 vpariškemPanteonu, ki ga je dal zgraditikraljLudvik XV. v zahvalo zavetnici Pariza,sveti Genovefi leta 1744. Utež nihalatehta 28kg in visi na 67m dolgi ter 1,3mm debeli žici.
V kupoli Panteona je Foucault izobesil svoje nihalo, da bi z njim uspel nastaviti pravilno smer svojegadaljnogleda. Pred tem je uporabljal manjše nihalo, na zgolj dvometrski vrvi. Nihalo v pariškem Panteonu je bilo prava senzacija naRazstavi Pariza leta 1851. S tem nihalom povezana spoznanja onaravoslovju so botrovala poplavi tovrstne znanstvene književnosti.
Kljub temu, da se nihalo imenuje po Foucaultu, ga je iznašel italijanski (firenški) matematik in fizikVincenzo Viviani (1622-1703) že leta 1661. Viviani, ki je leta 1639 postal sodelavecGalilea Galileija, je o njem napisal tudi prvi življenjepis. Leta 1666 je postal dvorni matematik velikega vojvodeFerdinanda II.
Animacija Foucaultevega nihala z močno pospešeno hitrostjo vrtenja. Zelena sled kaže pot uteži nihala nad podlago, modra sled pa kaže pot v referenčnem okviru, ki se vrti skupaj z ravnino nihala
Po prvi razlagi o pomenu Foucaultovega nihala, gre za najpomembnejši in najpopolnejši dokaz za rotacijoZemlje (vrtenje Zemlje okoli lastneosi). Že Foucault je pri poskusu s samó dvometrsko vrvjo ugotovil, da se smer gibanja uteži, pri tem ko je drsela tik nad tlemi, s časom spreminja. Ker na nihalo ne deluje nobena zunanjasila, je spremembo smeri gibanja možno pripisati samo vrtenju tal, torej Zemlje.
Naekvatorju se nihalna površina nihala ne vrti. Bolj kot se oddaljimo od ekvatorja, močnejši je zasuk, in znaša naSevernem inJužnem tečaju 360° na dan.
Čas zasuka je možno določiti za posameznotočko na Zemlji, glede na njenozemljepisno širino φ (od ekvatorja 90° proti severu in 90° proti jugu), po enačbi
Pri tem znašaT', dolžino zvezdnega in neSončevega dne. Dolžinazvezdnega dne znaša 23ur in 56minut, solarnega pa 24 ur. Razlika nastane zaradi vračunanega premika poekliptiki Zemlje okoliSonca za približno 1° na dan (360°/365,25 dni) kar je približno 1°/dan pri solarnem dnevu. Najlažje si zasuk predstavljamo na Severnem tečaju, kjer se Zemlja pod nihalom preprosto odvrti, ne da bi nihalo spremenilo svoj položaj, razen zaradi zemeljske ekliptike, torej premika Zemlje okoli Sonca.
Po drugi razlagi Foucaultovega nihala deluje na nihajoče nihaloCoriolisova sila, in sicer na vseh zemljepisnih širinah, razen na ekvatorju. Coriolisova sila povzroči na severni zemeljski polobli odmik na desno in na južni zemeljski polobli odmik na levo. Torej se ravnina, iznad katere nihalo niha, zavrti okoli izhodiščne točke vrvi na stropu (oziroma skozi navpičnopremico med središčem kroga, ki ga riše nihalo na tleh in točko, kjer je vrv obešena), enkrat na dan. Pri tem znaša kotna hitrost ωv = ωE sin φ, če je φ ponovno zemljepisna širina točke obešenja.
Pot, ki jo opiše oziroma nariše Foucaultovo nihalo na tleh, je tako imenovanarozeta. Rozeta je tudi znak reda častne legije (legija časti).
Foucaultovo nihalo, ki visi s stropa Lexingtonske javne knjižnice vLexingtonu,Kentucky je največja stropnaura na svetu.
