Flathead (dob.Ploskoglavci) je najvzhodnejše plemesaliških Indijancev, ki je v zgodnjem 19. stoletju naseljevalo dolino reke Bitterroot na zahoduMontane.
Ime 'Flathead' (vangleškem jeziku) ali 'Tętes-Plates' (v francoščini), oziroma 'Ploskoglavci', jim je bilo dano popolnoma napačno, saj to pleme nikoli ni prakticiralo deformacije lobanje. Verjetno gre za prevod različnih imen, ki so jim jih dali drugi Indijanci. Pleme Vrane (Crow) jih je imenovaloA-shu'-e-ka-pe, IndijanciHidatsa so jih imenovaliA-too-ha-pe, vArapaho jezikuKa-ka-i-thi, priCheyenne (Ka-ko'-is-tsi'-a-ta'-ni-o) in vChippewa (Nebagindibe). Vsa ta imena pomenijo 'ploska glava', ta običaj je bil razširjen med plemeni zahodno od njih. To pleme je znano tudi pod imenomSalish (v pomenu 'ljudje').
Pleme je septembra1805 prvič srečalaekspedicija Lewisa in Clarka, ki je ocenila njihovo število na približno šeststo oseb. Skozi zgodovino so bili njihovi odnosi z belci dobri.
Oče De Smet je leta 1841 ustanovil misijo St. Mary na reki Bitterroot, kjer se je zbralo 1.600 Indijancev iz različnih gorskih plemen. Misija je bila opuščena leta1850 zaradi napadov Indijancev Črnih nog (Blackfoot). Drugo misijo St. Ignatius je postavil ob jezeruFlathead. Poleg Flatheadov so katoliško vero tam sprejela tudi plemenaPend d'Oreille (Viseča ušesa),Kutenai inSpokan. Od 16. julija1855 so plemena Flathead, Upper Pend d'Oreille in Kootenay podpisala pogodbo, po kateri so državamaMontana inIdaho prepustila vso svojo zemljo. S pogodbo iz leta 1872 (Garfield Treaty) so ta tri plemena dobila zemljišče ob jezeru Flathead. Tam imajo rezervat, kjer živijo še danes v konfederaciji pod imenom 'The Confederated Salish and Kootenai Tribes of the Flathead Indian Reservation'.
Flatheadi so z pojavom konja postali lovci nabizone, razširili so se na prerijo, kar je privedlo do vrste spopadov z IndijanciČrnih nog, plemenom, ki je živelo izključno odbizonov. V teh spopadih se je število Flatheadov zmanjšalo na 350 duš.
Flatheadi so najvzhodnejša vejasaliških Indijancev, naseljena v gorski regiji severozahodne Montane in tudi njihovo najmočnejše in najpomembnejše pleme. Flatheadi so si, čeprav nikoli niso bili številni, pridobili sloves najpogumnejših med Salishi, pa tudi po prijateljskem odnosu do belcev. Ko so bili odkriti v začetku19. stoletja, so živeli od kopanja korenin camas, nabiranja in lova. Njihovo bivališče je bil usnjen tepee-šotor ali bivališče iz rogoznic] Ko so dobili konje, so ti Indijanci postali lovci na bizone in osvajali prerijo. Novo pridobljeno zanimanje ni bilo všeč bojevitemu plemenuBlackfoot Indijancev, kar je privedlo do vrste spopadov in zmanjšalo število Flatheadov na približno 350.
Flatheadi so bili po verianimisti in so imeli celo vrsto obrednih plesov, vključno sSun Dance (Ples sonca), kar so verjetno prevzeli od Blackfootov.
Mooney je ocenil (1928), da bi jih leta1780 lahko bilo 600, kar je pravzaprav ocena Lewisa in Clarka. James Teit ocenjuje število 3.000 Flatheadov. Po popisu iz leta1910 jih je bilo (486); vendar jih je že leta1937 po podatkih Urada za indijanske zadeve (The United States Office of Indian Affairs) 3.085. V novem tisočletju pleme šteje 4.000 na rezervatu in 2.800 zunaj njega.
