Oblikoval se je krog filozofskih somišljenikov, v katerega so sodili misleci, kot so:Max Scheler,Martin Heidegger,Alexander Pfänder in drugi. Vendar ne moremo govoriti o pravi filozofski šoli, kajti Husserlovi nasledniki so dokaj različno razumeli njegovo fenomenologijo in čeprav so se sklicevali na njegovometodo, so jo različno razumeli in uporabljali.
Fenomenologija kot poimenovanje ni nastalo šele s Husserlom, marveč jo je že v18. stoletju uporabil NemecJohann Heinrich Lambert in tako označil znanost, ki se ukvarja s preučevanjem tistega, kar ni ne resnično in ne lažno, marveč je nekaj tretjega, je privid. ZaKanta je fenomenologija veda o vseh izkustvenih pojavih, se pravi tako pojavov, ki so predmet teoretičnega premisleka kot razumskega spoznanja.Hegel je fenomenologijo uporabil v naslovu svojega dela Fenomenologija duha in zanj pomenimetafizični prikaz zavesti v njenemdialektičnem gibanju in razvoju, začenši od čutne neposrednosti do absolutnega spoznanja. Za Husserlovega učiteljaBrentana je bila fenomenologija sinonim zadeskriptivno psihologijo.
Vendar je Husserl in kasneje njegovi učenci postavil nove temelje temu pojmu in v filozofijo vnesel fenomenološko metodo. Husserlova metoda predstavlja kritične temelje znanstvenemu razmišljanju na splošno. Z njim je fenomenologija postala znanost o bistvu čistih doživljajev.
Fenomenologija je bila pomembna v boju med naivnim realizmom,pozitivizmom,psihologizmom in tudikonstruktivizmom,špekulacijo informalizmom. Veliko je prispevala preučevanju načinov, kako se človek s svojimi močmi, čutili, razumom, občutki in hotenji projecira v objektivni svet. Fenomenologija je namreč poskus neposrednega opisovanja človeških doživljajev, neodvisno od običajnih pojasnil, ki jih posredujejozgodovinarji,psihologi alisociologi.
