Fenícija jezgodovinskadržava obobaliSirije inLibanona medLatakijo na severu inhribomKarmel na jugu. Na tem ozemlju so v3. tisočletju pr. n. št. nastajale majhne mestne države. Skupaj sPalestino se je Fenicija imenovaladeželaKanaan, kar pomenideželaškrlata, saj so prebivalci sloveli po izdelavitkanin, ki so jih barvali sškrlatnobarvo. V obdobju med leti1500 in332 pr. n. št. so se razvili v eno najpomembnejših trgovskih in pomorskih ljudstev. Razloga za to sta bili predvsem ugodna lega in neugodne razmere za razvoj kmetijstva.
Po mitologiji je Fenicijo ustanovilFojniks, sinAgenorja in bratEvrope, ki ga je oče poslal iskat ugrabljeno sestro, a se ni nikoli vrnil.
Mesta sofeničani gradili na rtih ob morski obali ali na otokih v bližini obale. Eno najpomembnejših mest je biloBiblos, ki je doživelo razcvet v 3. tisočletju pr. n. št., ko je trgovalo zMezopotamijo,Egiptom,Mikenami inKreto. V prvi polovici1. tisočletja pr. n. št. sta vodilni mesti postaliSidon inTir.
Vsako mesto je obkrožalo še okoliško podeželje, pod vodstvom Tira ali Sidona pa so se mesta združevala v zveze mestnih držav. Vsakemu mestu je vladal kralj, ki se je posvetoval s svetom starešin, v katerem so bili predstavniki najpremožnejših trgovskih družin. Zaradi svoje majhnosti in lege so feničanska mesta pogosto priznavala nadoblastEgipčanov,Hetitov,Asircev inPerzijcev. V 8. stoletju pred našim štetjem so osnovali Kartagino.Kartagina, ki se je kasneje osamosvojila in razvila v eno od gospodarsko najuspešnejših dežel. GlejRim,Punske vojne,Puni,Hanibal.
Razmere za razvoj kmetijstva so bile večinoma neugodne, edino za kmetijstvo ugodno območje je bilo medSredozemskim morjem in gorovjemLibanon. Strma območja so obdelovali s pomočjo teras. Glavni pridelki so bilipšenica,ječmen,oljke,vinska trta,datlji,smokve,granatna jabolka in povrtnine.
Najbolj znan izdelek feničanskih obrtnikov je bilo blago, obarvano s škrlatno barvo, ki so ga izvažali v sredozemske dežele. Izvozu so bili namenjeni tudi izdelki izkeramike,slonovine,stekla inkovine.
Trgovina se je razvila v tesni povezavi s pomorstvom. Na razvoj pomorske trgovine je vplivala lega Fenicije ob Sredozemskem morju, saj so se tu stikale prometne poti iz okoliških dežel. Pomorsko trgovino je pospešila tudi hitra rast prebivalstva. Uporabljali so ladje z gredljem, izdelane izcedrovine. Poganjali so jih z vesli, poznali pa so tudi štirikotna jadra. Kerkompasa še niso poznali, so se orientirali po zvezdah in pluli ob obalah. Po sredozemskih deželah so prodajali izdelke domačih obrtnikov ali preprodajali blago iz različnih dežel, domov pa so uvažalizlato, slonovino in sužnje izAfrike,srebro inkositer izŠpanije terbaker sCipra.
Leta1904 jeAnglež Flinders Petrie naSinaju našel kamnite plošče, popisane s sinajsko pisavo, do sedaj najstarejšim znanim črkopisom. Sredi2. tisočletja pr. n. št. so ga uporabljaliKanaanci iz Biblosa. Feničani so to pisavo okoli leta1000 pr. n. št. izpopolnili in razvili feničanski črkopis iz 22 znakov za soglasnike. Od Feničanov so črkopis prevzeliGrki in mu dodali znake za samoglasnike, od njih paRimljani, ki so ga posredovali ostali Evropi.
